To je pokazala študija neprofitne organizacije CDP in svetovalnega podjetja Oliver Wyman.
Študija, ki je zajela skupino 882 podjetij, kaže, da so za kapitalske naložbe, raziskave in razvoj nizkoogljičnih tehnologij v letu 2019 namenila 124 milijard evrov oziroma 12 odstotkov sredstev za vse investicije. Da bi lahko dosegli cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, kar je glavni cilj Evropske komisije, mora ta delež narasti na 25 odstotkov.
Podjetja so največ vlagala v tehnologije za električna vozila, skupaj 43 milijard evrov. Sledijo obnovljivi viri energije s 16 milijardami evrov in energetska infrastruktura s 15 milijardami evrov. Podjetja so se odločala predvsem za naložbe v nizkoogljične tehnologije, uvedbo obnovljivih virov energije, gradnjo okolju prijaznejše infrastrukture, nakup električnih vozil in izboljšanje energetske učinkovitosti proizvodnega procesa.
Čeprav se zdi podvojitev kapitalskih naložb velika zahteva, pa bo pasivnost podjetij še dražje, saj so vsa v študijo vključena podjetja kriva za približno 75 odstotkov emisij v EU in imajo enak delež v tržni kapitalizaciji.
Da bi podjetja zmogla ta velik korak, bi jim morala pri financiranju investicij v tehnologije prihodnosti pomagati tudi politika in potencialni vlagatelji. Pomoč pa bi lahko prišla tudi v sklopu Evropskega zelenega sporazuma oziroma naložbenega načrta v vrednosti najmanj tisoč milijard evrov.