Evropski svet je zato Svet EU in Evropsko komisijo pozval, naj nujno predložita konkretne odločitve glede naslednjih dodatnih ukrepov, pa tudi glede predlogov Evropske komisije, in sicer po oceni njihovega učinka, zlasti kar zadeva veljavne pogodbe, vključno z neposeganjem v dolgoročne pogodbe, ter ob upoštevanju različnih mešanic virov energije in nacionalnih okoliščin. In sicer glede prostovoljnega skupnega kupovanja plina, z izjemo zavezujočega združevanja odjema v obsegu, enakem 15 odstotkov potreb polnjenja skladišč, skladno z nacionalnimi potrebami, in pospešitev pogajanj z zanesljivimi partnerji, da bi poiskali vzajemno koristna partnerstva z izkoriščanjem skupne tržne moči EU in s celovito uporabo energetske platforme EU, ki je odprta tudi za zahodni Balkan in tri pridružene vzhodne partnerice. Predlog komisije naj vsebuje novo dopolnilno referenčno merilo do začetka leta 2023, ki bo natančneje odražalo razmere na trgu s plinom ter začasni dinamični cenovni razpon za transakcije z zemeljskim plinom za takojšnjo omejitev epizod čezmernih cen plina, ob upoštevanju zaščitnih ukrepov iz osnutka uredbe Sveta EU, sprejetega 18. oktobra. Predlog Evropske komisije naj vsebuje začasni okvir EU za določitev najvišje cene plina v proizvodnji električne energije, vključno z analizo stroškov in koristi, brez spreminjanja vrstnega reda gospodarnosti, ob hkratnem preprečevanju naraščanja porabe plina, upoštevaje finančne posledice in distribucijske učinke ter njegove posledice za energetske tokove zunaj meja EU. Konkretne odločitve morajo vsebovati ukrepe za izboljšanje delovanja trgov energije, da bi izboljšali preglednost trga, ublažili likvidnostni stres in odpravili dejavnike, ki povečujejo nestanovitnost cen plina, ob zagotavljanju ohranitve finančne stabilnosti. Prav tako mora biti konkretno dorečena pospešitev poenostavitve postopkov za izdajo dovoljenj za hitrejše uvajanje OVE in omrežij in ukrepi energetske solidarnosti v primeru motenj v oskrbi s plinom na nacionalni ali regionalni ravni ali ravni EU, kadar niso sklenjeni dvostranski solidarnostni sporazumi. Okrepljena morajo biti prizadevanja za varčevanje z energijo, konkretni ukrepi pa morajo doreči tudi konkretne rešitve za uporabo ustreznih orodij na nacionalni ravni in ravni EU. Hkrati je takojšnja prednostna naloga zaščititi gospodinjstva in podjetja, zlasti najranljivejše v naših družbah. Ključnega pomena je tudi ohranjanje svetovne konkurenčnosti EU. Da bi izboljšali odpornost naših gospodarstev, bi bilo treba uporabiti vsa ustrezna orodja na nacionalni ravni in na ravni EU, hkrati pa ohraniti konkurenčnost Evrope v svetovnem merilu ter enake konkurenčne pogoje in celovitost enotnega trga.
Evropski svet je zavezan tesnemu usklajevanju političnih odzivov in poudarja pomen takega usklajevanja in skupnih rešitev na evropski ravni, kjer je to ustrezno, ter je zavezan enotnemu uresničevanju naših ciljev politike. Svet bo še naprej pozorno spremljal gospodarska gibanja in je zavezan še tesnejšemu usklajevanju, da bi zagotovili odločen in prilagodljiv odziv politike.
Ob tem je ponovno poudaril, da je treba povečati naložbe v energijsko učinkovitost, energetsko infrastrukturo, primerno za prihodnost, vključno z medsebojnimi povezavami in shranjevanjem, ter v inovativne tehnologije OVE.
Evropski svet je Evropsko komisijo pozval še, naj pospeši prizadevanja za izvedbo strukturne reforme trga z električno energijo in pripravi oceno učinka, ter pozval k doseganju nadaljnjega napredka pri oblikovanju celovite energetske unije, ki bi prispevala k uresničevanju dvojnega cilja, to je evropske energetske suverenosti in podnebne nevtralnosti.
Slovenski premier dr. Robert Golob je po srečanju poudaril, da je bil narejen velikanski korak naprej tako glede takojšnje aktivacije novih pravil na trgu, kot pri skupnih dolgoročnih ukrepih. Kot ključno za Slovenijo je izpostavil, da je bilo prvič potrjeno načelo cenovne kapice, saj se je prvič zgodilo, da je kapica dobila zeleno luč. Ta korak, čeprav simboličen, je po njegovem mnenju zelo pomemben, saj kaže na doseženo soglasje, da gre Evropa v regulacijo cen zemeljskega plina enotno. Enotno stališče EU pa je edini način, da bo strošek za prebivalce, industrijo in proračune držav čim manjši.
V prvi fazi bo uvedena cenovna kapica na plinskih trgih, medtem ko bodo uvedbo cenovne kapice za plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, še preučili. Če bo kapica za zemeljski plin delovala dobro, intervencija na električnem trgu ne bo potrebna. V nasprotnem primeru pa bo zeleno luč najverjetneje dobil, tako imenovani iberski model omejevanja cen plina za elektriko. Dr. Robert Golob je izrazil prepričanje, da so prvi učinki dogovora že vidni, saj so cene na trgu začele padati. To pomeni nižji strošek za energetske dobavitelje in za državo, ki bi s subvencijami pomagala gospodarstvu. S tem je bil narejen korak k temu, da globalni trgi začnejo padati. To pomeni manj denarja iz proračuna, ki ga bo Slovenija morala nameniti za pomoč gospodarstvu pri ohranjanju globalne konkurenčnosti.