Zadnje čase se mnogi sprašujejo koliko je dogajanje v Ukrajini nevarno zaradi bližine jedrskih elektrarn. Na seznamu dogodkov, ki lahko poškodujejo reaktor in se končajo z radioaktivnimi izpusti, požari ne predstavljajo prav velikega deleža. Omembe vrednih izpustov radioaktivnosti ni pričakovati niti ob dolgotrajni, večtedenski izgubi električnega napajanja v Černobilu.
V času vojne v Ukrajini se marsikaj dogaja tudi v bližini jedrskih elektrarn, ki jih je v državi cela vrsta. Na lokaciji jedrske elektrarne Zaporožje je prišlo do obstreljevanja in posledično požara, zaradi porušenega 750 kV daljnovoda Kijev-Černobil pa je prišlo do izpada edinega zunanjega vira električnega napajanja za jedrske objekte v Černobilu. Na to temo smo se pogovarjali s prof. dr. Iztokom Tisljem iz Instituta Jožef Stefan.
Ukrajina ima 15 delujočih blokov jedrskih elektrarn na štirih lokacijah. Vse so tlačnovodnega tipa, podobne naši v Krškem, le da so narejene po ruskih načrtih. 13 elektrarn ima moč okoli 1 GW, 2 manjši pa vsaka po 0.4 GW. Jedrskih elektrarn v Černobilu ni več. Poleg zloglasne elektrarne, ki je eksplodirala leta 1986, so v letu 2000 ustavili še zadnjo od štirih podobnih elektrarn v Černobilu. Tam danes manjšo radiološko grožnjo predstavljajo bazeni, v katerih je pospravljeno izrabljeno gorivo. Ker je vse gorivo staro najmanj 20 let, so potrebe po hlajenju že zelo majhne. Kot je povedal dr. Tiselj, so v Černobilu v zadnjih letih gorivo iz bazenov pospravljali v suhe zabojnike, kar je najbolj varna oblika shranjevanja izrabljenega goriva, saj ne potrebuje ne elektrike in ne vode. Omembe vrednih izpustov radioaktivnosti v Černobilu ni pričakovati niti ob dolgotrajni, večtedenski, izgubi električnega napajanja.
Marca so mediji redno poročali o merjenjih radioaktivnega sevanja. Po besedah dr. Tislja, se nivo radioaktivnosti meri neprestano na številnih točkah v elektrarni in v njeni okolici. Meritve izvajajo različne inštitucije, popolnoma neodvisno od jedrske elektrarne. Nenazadnje pa lahko sevanje meri kdorkoli, cena enostavnih dozimetrov je namreč pod 100 evrov. Povezava na zemljevid nam pokaže trenutne vrednosti radioaktivnosti na več deset lokacijah po Sloveniji. V okolici elektrarne Krško so merilna mesta še posebej zgoščena. Podoben zemljevid obstaja tudi za Ukrajino , a je na njem vse več neaktivnih merilnih mest, ki so morda uničena, morda brez električnega napajanja ali pa brez internetne povezave.
Zanimalo nas je, kaj za jedrsko elektrarno pomeni izguba električnega napajanja, kot se je to zgodilo v Ukrajini. Dr. Tiselj: »To pomeni resno grožnjo. Zaenkrat sicer še nobena aktivna nuklearka v Ukrajini ni izgubila električnega napajanja. Hlajenje zaustavljene elektrarne je potrebno zato, da preprečimo taljenje jedrskega goriva, enako tistemu, ki se je zgodilo v Fukušimi. V primeru izgube vsega zunanjega električnega napajanja za hlajenje skrbijo dizelski generatorji. V elektrarni Zaporožje jih je na primer 18, vsaka od 6 elektrarn pa bi za zasilno hlajenje potrebovala enega. V Fukušimi je cunami poplavil in uničil dizelske generatorje ter drugo opremo, v Zaporožju pa je v primeru še bolj intenzivnega spopada, ki bi popolnoma uničil električno omrežje okoli elektrarne, največji izziv dobava goriva za dizelske generatorje in pa dovolj veliko število usposobljenih ljudi (približno 50 do 100 ljudi na vsak reaktor), ki bodo 24 ur na dan 7 dni v tednu upravljali in skrbeli za hlajenje zaustavljenih reaktorjev.«
Celoten pogovor z dr. Tisljem si boste lahko prebrali v naslednji številki revije Naš stik.