MzI je pripravil osnutek okoljskega poročila za Nacionalno strategijo za izstop iz premoga.
Slovenija si prizadeva, da skladno z zavezami pariškega sporazuma, podnebnimi in energetskimi cilji EU, NEPN in nastajajočo Dolgoročno podnebno strategijo, doseže podnebno nevtralnost do leta 2050 na pravičen in sprejemljiv način. To ne bo mogoče brez opustitve rabe premoga.
Pri načrtovanju izstopa iz premoga in prestrukturiranju premogovnih regij se je treba zavedati, da so dejavnosti povezane s premogom skoncentrirane v majhnem številu regij v EU, med katerimi sta tudi dve slovenski. Prva je Savinjsko-Šaleška (SAŠA) regija, kjer premogovnik in termoelektrarna še obratujeta in Zasavje, kjer je bil izstop iz premoga že narejen, gospodarsko prestrukturiranje pa le delno. Vprašanje, kdaj opustiti premog in kako preoblikovati regiji, da bo pravično poskrbljeno tako za okolje, kot tudi za ljudi, gospodarstvo in energetiko, je ključno in je v središču Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda.
Skladno z Odločbo Ministrstva za okolje in prostor (MOP) se je v septembru 2020 začel postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), v katerem se pripravi okoljsko poročilo, ki opredeli, opiše in ovrednoti pomembne vplive izvedbe Strategije na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se Strategija nanaša. MzI je v tem tednu na MOP poleg osnutka Strategije posredovalo osnutek okoljskega poročila z dodatkom za presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja, ki so ga pripravili strokovnjaki konzorcija pod vodstvom Elektroinštituta Milan Vidmar (EIMV).
Konzorcij je z delom začel v septembru. V dogovoru z naročnikom so izvedli vrsto posvetovanj z deležniki v obeh regijah, na nacionalnem nivoju ter delavnic in srečanj z mnenjedajalci. Na podlagi tega so strokovno presojali Strategijo z vrsto podatkov o tem, kako izpolnjuje cilje: blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe; zdravje in dobro počutje ljudi; trajnostno upravljanje z naravnimi viri; ohranjena narava; celostno ohranjena kulturna dediščina; izboljšano stanje krajine. Za vsak cilj so oblikovali okoljske cilje, podcilje in kazalce stanja okolja ter merila vrednotenja vplivov na okoljske cilje.
Osnutek okoljskega poročila ugotavlja, da bi bil vpliv izvedbe posameznih presojanih scenarijev Strategije na nekatere okoljske cilje pozitiven in na nekatere nebistven ob upoštevanju omilitvenih ukrepov (ocena C). V SAŠA regiji se je pri oceni vplivov na večino okoljskih ciljev izkazalo, da bi imel zaradi hitrejšega izstopa iz premoga najmanjši negativni vpliv ambiciozni scenarij (izstop iz premoga 2033), sledi finančno vzdržen scenarij (izstop iz premoga 2038), medtem ko bi imel največji negativni vpliv fleksibilen scenarij (izstop iz premoga 2042). Dodatne simulacije so pokazale, da bi ob obstoječih ciljih obratovanje s srednjo letno dopustno mejno količino izpustov izčrpalo obdobno (2021-2050) dopustno mejno količino izpustov sredi leta 2038. Ob upoštevanju višjega cilja zmanjšanja izpustov na ravni EU (55-odstotno zmanjšanje) pa bi obratovanje s srednjo letno dopustno mejno količino izpustov izčrpalo obdobno (2021-2050) dopustno mejno količino izpustov sredi leta 2035.
V regiji Zasavje razlike v vplivih posameznih scenarijev niso tako izrazite in enoznačne. V primeru neizvedbe strategije bi se poslabševalo predvsem stanje na področju podnebnih dejavnikov. V osnutku okoljskega poročila so predlagani tudi omilitveni ukrepi in priporočila, ki naj se jih vključi v strategijo in upošteva pri njeni izvedbi, kar bo prispevalo h krepitvi pozitivnih vplivov in omilitvi negativnih vplivov izvedbe strategije na okolje, naravo, zdravje ljudi in kulturno dediščino.
MOP je dolžan v 30 dneh od prejema posredovanih dokumentov odgovoriti, ali je okoljsko poročilo ustrezno ali zahtevati njegovo dopolnitev z dodatnimi ali s podrobnejšimi informacijami. V primeru pozitivnega mnenja bo sledila javna obravnava Strategije in okoljskega poročila. V nasprotnem primeru pa bo MzI skupaj z izvajalcem priprave okoljskega poročila, konzorcijem pod vodstvom EIMV, osnutek okoljskega poročila ustrezno dopolnilo skladno s prejetim pisnim mnenjem in ga MOP ponovno posredoval v preučitev sprejemljivosti.