Kako problematika razpršenih obnovljivih virov energije (OVE) vpliva na zanesljivost elektroenergetskega sistema Slovenije?
Kot sta pojasnila dr. Marko Čepin in raziskovalka Živa Bricman Rejc z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, ovrednotenje zanesljivosti elektroenergetskega sistema ob vključevanju vedno večjega števila razpršenih obnovljivih virov v elektroenergetski sistem predstavlja nov problem.
»Vključitev razpršenih virov namreč konceptualno spreminja dosedanjo zasnovo sistema, saj je njihova priključitev v sistem navadno izvedena na nivoju distribucije zelo blizu porabnikov, hkrati pa večina razpršenih obnovljivih virov nima možnosti regulacije na strani proizvodnje (predvsem sončna in vetrna proizvodnja). Tako sistemski operater prenosnega omrežja in nadzorni center vodenja nimata več takega vpliva na delovanje sistema in na njegovo zanesljivost kot do sedaj. Ne smemo pa zadeve čisto posplošiti na vse obnovljive vire, saj za proizvodnjo na osnovi biomase velja, da jo lahko vklapljamo in reguliramo glede na potrebe,« menita dr. Čepin in raziskovalka Bricman Rejc.
OVE prinašajo koristi, pa tudi težave
Distribucijski sistemi so večinoma radialni, kar že po sami topologiji pomeni, da imajo malo slabšo zanesljivost kot zazankani sistemi. Po drugi strani pa priključevanje razpršenih obnovljivih virov pomeni večanje proizvodnje, kar govori v prid izboljšanja zanesljivosti distribucijskih sistemov.
»Vljučitev in obratovanje manjših razpršenih obnovljivih virov tako ne predstavljata večjih težav in pripomoreta k povečanju zanesljivosti sistema, dokler lahko večji viri v sistemu poskrbijo za obratovanje sistema v skladu s pričakovanji. V kolikor pa je v sistemu visok delež razpršenih obnovljivih virov, pa se lahko pojavijo sistemske težave in posledično je lahko zanesljivost elektroenergetskega sistema zmanjšana. Problematiko je potrebno povezati z vpeljavo pametnih omrežij, pri čemer je posebej pomembna čim bolj natančna vremenska napoved in posledično pričakovana proizvedena moč elektrarn, ki lahko s spremembo okoljskih dejavnikov izrazito niha,« pojasnjujeta omenjena sogovornika.
Razpršeni viri narekujejo vpeljavo pametnih omrežij
Kot sta ob tem še povedala, lahko na splošno zaključimo, da lahko razpršeni viri izboljšajo zanesljivost dobave električne energije, če je zagotovljena ustrezna regulacija in koordinacija obratovanja razpršenih virov. Ustrezno koordiniranje razpršenih virov energije pa ni enostavna naloga in kliče k vpeljavi pametnih omrežij. S pametnimi omrežji bomo lahko tako lokalno in globalno pripomogli k vzpostavitvi sistema, kjer bo električna energija na razpolago, ko jo bomo rabili, in bo izpolnjevala zahteve glede napetosti in frekvence v dovoljenih okvirih ne glede na vremenske razmere.
Sicer pa je vzporedno z razvojem pametnih omrežjih in z vključevanjem večjega števila razpršenih OVE treba povečevati tudi možnosti akumulacije energije. To bo v prihodnosti lahko delno izvedeno z akumulatorji električnih avtomobilov ali z večjim številom črpalnih hidroelektrarn.
Miro Jakomin
O zanesljivosti EES več v prihodnji številki tiskane revije Naš stik.