Vrh zelene energetike usmerjen v prihodnost

Aktualna vprašanja zelene energetike se močno navezujejo na izzive okolja, hkrati pa ne moremo spregledati, da je COVID-19 močno zarezal v globalno in slovensko gospodarstvo. Kakšna bo vloga zelene energetske transformacije pri okrevanju? Ali bo Zeleni dogovor EU postal »New deal« in spodbudil zeleno okrevanje za EU in slovensko gospodarstvo? To je le nekaj vprašanj, na katera danes iščejo odgovore energetski in okoljski strokovnjaki, ki jih je na strokovni posvet Vrh zelene energetike povabil organizator dogodka Prosperia.
O izzivih okolja in zeleni energetski transformaciji so zjutraj govorili minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok in direktor Zavoda RS za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanič.

Mag. Andrej Vizjak je najprej poudaril, da je naloga MOP, da je pri svojem delu hitro in hkrati spoštuje standarde, čeprav ga mnogi vidijo kot glavnega krivca za težave pri realizaciji svojih izzivov. V nadaljevanju je dejal, da je epidemija razgalila nekatere probleme naše države, med drugim odvisnosti od drugih, kar se je pokazalo po zaprtju meja pri odpadkih. Ob tem je opozoril, da se tudi na področju energetike ne smemo zanašati na druge in enotni evropski trg.

Sicer na MOP pripravljajo dolgoročno strategijo razogljičenja, ki bo nakazala, kam bi Slovenija morala iti, ko govorimo o energetiki, gospodarstvu in okolju. Po njegovih besedah ta dokument ne sme biti nerealen, odločitve pa moramo tehtati skozi prizmo samooskrbe, kajti, če ne bomo samozadostni, bomo zelo ranljivi. Minister je izpostavil, da je zato treba razmišljati o nadaljnjem izkoriščanju rek in drugem bloku Nuklearne elektrarne Krško.

Podobno mnenje deli državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok, ki je dejal, da Slovenija je in bo jedrska država, zato bomo nadaljevali z izkoriščanjem jedrske energije, saj imamo znanje in izkušnje in tudi zato ni bojazni, da na ministrstvu ne bi začeli s postopki umeščanja drugega jedrskega bloka v prostor. Po njegovi oceni je ob tem treba razmišljati o podaljšanju življenjske dobe prvega bloka in o odlaganju jedrskih odpadkov.
Povedal je, da je tik pred sprejetjem Zakon o učinkoviti rabi energije, ki bo v kratkem posredovan na vlado. Gre za prvi samostojen dokument iz sklopa prenove veljavnega energetskega zakona. S tem v zakon prenašamo zahteve iz nove Direktive o energetski učinkovitosti in Direktive o energetski učinkovitosti stavb, je dodal.
Jeseni načrtujejo tudi javno obravnavo Zakona o obnovljivih virih, ki prinaša premije in med drugim uvaja koncept aktivnih odjemalcev, ki bodo s prilagajanjem odjema sodelovali kot agregatorji. Po njegovi oceni so za krepitev slovenskega gospodarstva potrebna večja vlaganja v digitalno preobrazbo.

Direktor Zavoda RS za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanič je spomnil, da narava ni last nikogar, a je hkrati vseh nas. Prav zato smo vsi odgovorni za njeno ohranjanje. Poudaril je, da razvoja ni mogoče ustaviti, se ga pa da usmeriti. Naš cilj bi moral biti, da ostanemo na sprejemljivem nivoju blagostanja in da nam hkrati uspe ohraniti čim več naravnih biotskih raznolikosti. Nadaljeval je z besedami, da je za napredek pomemben dialog, to pomeni tudi dobro sodelovanje med ministrstvi, kar pa se tiče umeščanja energetskih objektov v prostor, je treba iskati površine, ki niso povezane z ohranjanjem biotske raznolikosti. Čeprav se zdi, da jih ni, velja omeniti, da imamo v Sloveniji 13 do 14 % zavarovanih območij in 37 % takih, ki ležijo na območju Nature 2000, je še navedel.

Zelena praksa

Bogdan Barbič iz družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS)  je povedal, da je njihov cilj trajna uporaba vodnega potenciala Spodnje Save, s čimer bodo pospešili prehod v nizkoogljično družbo. Sicer gre za večnamensko delovanje, saj poleg izkoriščanja hidroenergije prispevajo tudi k izvedbi protipoplavne zaščite regije, večjim zalogam vode in vzpostavitvi pogojev za plovnost, ki se je doslej zanemarjala. Dodal je še, da je celoten projekt usmerjen v izboljšanje bivanja in je hkrati spodbuda slovenskemu gospodarstvu.
Nekaj desetletij naprej se je zazrl Boštjan Pišotek, prav tako iz HESS, ki je uvodoma izpostavil, da je prihodnost težko napovedati, lahko pa jo soustvarjamo. Podal je tri ključna sporočila, da bomo leta 2050 imeli brezogljično družbo in da bomo ta cilj dosegli na vzdržen način: da razvoj države gradimo na njeni sposobnosti, da bomo pametno ter odgovorno izkoriščali vire, ki jih imamo, in da bomo okolju vrnili z nekajkratnim presežkom, kar iz njega porabimo. Prednost Slovenije je v tem, da ima zeleni kapital, ker smo majhni, pa smo lahko izjemno prilagodljivi. Omenil je, da moramo poenostaviti zakonodajo, postopke, da bomo lahko ustvarili ugodno okolje, v katerem bomo lahko delovali. Po njegovi oceni moramo graditi na vodni in jedrski energiji.
O prihodnosti zelene transformacije je govoril tudi dr. Dejan Paravan iz Gen-I, ki je najprej dejal, da smo v zadnjih desetih letih naredili pomemben korak in spoznali, da je razogljičenje neizbežno, če želimo ohraniti naše okolje. V nadaljevanju je bil nekoliko kritičen, saj ocenjuje, da je bitka med nizkoogljičnimi viri povsem nepotrebna, saj ni pomembno, kako razogljičenje dosežemo. V skupini GEN-I imajo zastopane vse tri vire, ki so jih na forumu izpostavljali kot najbolj perspektivne: sonce, jedrsko in hidroenergijo. Pojasnil je, da smo imeli v Sloveniji v lanskem letu slabih 5.000 individualnih sončnih elektrarn, v GEN-I, ki ima približno tretjinski delež na trgu, jih letos načrtujejo 800, kar pomeni slabih 10 MW inštalirane moči. Na tem področju dosegamo zastavljene cilje, kar pa ne velja za skupinsko samooskrbo in samooskrbo za poslovne odjemalce. Prepričan je, da je regulativo treba prilagoditi ciljem in ne obratno, pa tudi, da bo treba še vlagati v distribucijsko omrežje, predvsem v pametne rešitve.
Marjan Eberlinc in Plinovodov je med drugim nanizal nekaj podatkov, in sicer da so v zadnjih 15 letih v prostor umestili okoli 500 kilometrov plinovodnega sistema, zgradili so ga preko 200 kilometrov. Sicer je v Sloveniji trenutno več kot 6.000 kilometrov plinovodne infrastrukture. Lani je sistem prenesel 16 TWh, kar vključuje tako distribucijski kot prenosni sistem. V Slovenji, kjer je na distribucijski in prenosni sistem priključenih 135.000 odjemalcev, je bilo porabljenih 9,7 TWh. Po NEPN naj bi imeli do leta 2030 v sistemu okoli 10 odstotkov obnovljivih plinov, do 2040 četrtino, kar se mu zdi realno. V njihovi družbi opažajo, da v zadnjih letih povpraševanje za priključevanje na sistem narašča, analize pa so pokazale, da je možno priključiti še 63 občin.
Pravni pogled

Prof. dr. Rajko Pirnat s Pravne Fakultete Univerze v Ljubljani je spregovoril o novostih s področja vključevanja OVE v prostor. Rekel je, da smo se znašli pred izzivom postopkov. Nova direktiva o OVE je prinesla 16. člen, ki ima zahteve glede rokov in ti se zdijo znanstvena fantastika. Že vzpostavitev kontaktih točk je velik izziv. Glede Zakona o interventnih ukrepih je dejal, da je uredil nekaj inštrumentov za pospešitev postopkov, poskušal je izboljšati vpliv mnenjedajalcev, kar pa je najbolj sporno, je prinesel omejitev stranske udeležbe in izključitev nevladnih organizacij iz že začetih postopkov. Dr. Pirnat ocenjuje, da so določene poenostavitve dobrodošle, vendar se boji, da gredo nekatere od njih preko zahtev skladnosti z Ustavo in da ta zakon ne bo zdržal ustavne presoje, vsaj ne v celoti.
Z njim se je strinjala mag. Ana Stanič, ki prav tako ocenjuje, da v primeru presoje vpliva na okolje določeni členi niso v skladu z evropskim pravom in posledično bi to lahko pomenilo težave za energetska podjetja, ki se bodo soočala z upočasnitvijo postopkov za svoje projekte. Direktor družbe ELES mag Aleksander Mervar je v razpravi dejal, da je težko priti do denarja iz Evrope, če bomo imeli pa še zakonodajo, ki ne bo usklajena z evropskim pravnim redom, bodo prijave neuspešne. Sicer je po besedah mag. Stanič priložnosti za zelene investicije v različnih evropskih skladih v tem obdobju veliko, saj je na voljo 750 milijard evrov, za Slovenijo 5,5 milijard. V določenih primerih podjetja projekte lahko prijavijo sama, v drugih bo morala načrte narediti država. Na koncu je opozorila, da je treba paziti na roke.

Koronavirus kot pospešek

Vpliv epidemije koronavirusa se je v Petrolu, ki je v prvi vrsti trgovec z naftnimi derivati, pokazal v obliki upada prodaje nafte in naftnih derivatov, na področju energetike pa ni bilo sprememb, je pojasnil mag. Jože Bajuk. To jim je dalo pospešek, da so se bolj usmerili v energetiko in zeleno transformacijo. Damir Opsenica iz Iskratela pa je med drugim povedal, da so epidemijo v njihovi družbi izkoristili kot priložnost za povezovanje in prilagajanje.

Forum se bo zaključil z okroglo mizo, na kateri bodo o zelenem okrevanju in energetiki razpravljali mag. Aleksander Mervar iz Elesa, mag. Stojan Nikolić iz HSE, Martin Novšak iz Gen energije in mag. Andrej Ribič iz Elektra Ljubljana in kot predsednik GIZ distribucije električne energije.

Moderatorka dogodka je bila Mojca Černelč Koprivnikar iz Prosperie.