Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je včeraj odzval na nekatere očitke glede sprejetja Strategije izstopa iz premoga, po katerem naj bi v Sloveniji rabo premoga za proizvodnjo električne energije opustili najpozneje leta 2033. Občina Velenje in Sindikat delavcev energetike Slovenije sta namreč po objavi odločitve vlade o sprejetju Nacionalen strategije izstopa iz premoga izrazila nestrinjanje s potekom oblikovanja same strategije in njeno nedorečenostjo, zlasti glede vprašanja zagotovitve ustreznih nadomestnih delovnih mest v SAŠA regiji in prihodnje energetske oskrbe in neodvisnosti Slovenije.
Po beseda Jerneja Vrtovca so Strategijo usklajevali s številnimi deležniki že vse od pomladi leta 2020, ko se je začel proces intenzivne priprave strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, pri čemer je bila ustanovljena posebna medresorska delovna skupina in tudi operativna delovna skupina ministrstva za infrastrukturo, ki je vključevala zelo širok nabor deležnikov – od lokalnih skupnosti in sindikatov do nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih. Vlada je nato kot skrajni datum določila leto 2033, in sicer po številnih razpravah in obravnavah tega vprašanja.
Kot je poudaril, so poleg Slovenije tako »pozen« datum opustitve rabe premoga določile le še tri evropske države, določitev datuma pa je bila tudi nujna, če želimo omogočiti čimprejšnje črpanje sredstev iz evropskega Sklada za pravičen prehod. Časa za naše okolje ni več, je dejal Vrtovec, in dodal, da, če jim bi bilo v vladi vseeno, kako bo z našo prihodnostjo in bi politično kalkulirali, strategije ne bi sprejeli, so se pa zanjo zavestno odločili, ker je to potrebno in prav, če resno mislimo z zelenim prehodom. Ob tem je še enkrat spomnil na že odobrena sredstva iz evropskega Sklada za pravičen prehod, kjer je v prvi fazi na voljo okoli 235 milijonov evrov in se bodo lahko vezali na različne projekte uvajanja novih tehnologij in novih delovnih mest tako v zasavski kot šaleški regiji.
Izpad energije iz termoproizvodnje naj bi nadomestile nuklearne tehnologije in OVE
Po besedah ministra Vrtovca se v vladi zavedajo, da je določitev letnice izstopa iz premoga najpozneje do leta 2033 zelo ambiciozna, sploh ob upoštevanju dejstva, da TEŠ zagotavlja skoraj tretjino domače proizvodnje električne energije. A so na ministrstvu ob tem prepričani, da gre za dokaj realno postavljene roke in, da lahko izpad energije iz TEŠ zagotovimo z novimi tehnologijami iz nabora nuklearnih tehnologij, pri čemer v te načrte sodi nadaljevanje priprav na izgrdanjo JEK2, podaljšanje obratovanje obstoječe NEK in izgradnja odlagališča za srednje in nizko radioaktivne odpadke. Govorimo o najsodobnejših in varnih nuklearnih tehnologijah, je dejal Vrtovec, pri čemer seveda ne pozabljamo tudi na obnovljive vire energije, ki jih moramo v celoti izrabiti (gradnja HE na Savi, sončne in vetrne elektrarne). Žal pa glede na naraščajoče potrebe po električni energiji (toplotne črpalke, e-mobilnost in podobno) samo obnovljivi viri ne bodo dovolj. Ob tem je spomnil, da trenutno sonce, na katerega sicer največ stavimo v prihodnosti, trenutno prispeva manj kot dva odstotka vse potrebne energije. V prid nadaljnji uporabi jedrske energiji naj bi šla tudi nedavna razprava o njeni uvrstitvi v taksonomijo, s čimer bi skupaj z zemeljskim plinom dobila status prehodnega energenta ter dejstvo, da jo vse več evropskih držav prepoznava kot element, ki naj bi v prihodnje omogočal zeleni prehod in energetsko neodvisnost. ž
Nad izvajanjem strategije bo bdel nacionalni koordinator za pravičen prehod
Na očitke, da v Strategiji ni jasno določeno, kako bomo nadomestili izpad obstoječih delovnih mest v regiji, je državni sekretar mag. Blaž Košorok pojasnil, da je določitev podrobnejšega seznama projektov prestrukturiranja premogovnih regij stvar območnih načrtov, izhodišča katerih pa bodo pripravljena v Zakonu o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje (tega pripravlja MzI) in Zakonu o prestrukturiranju zasavske in SAŠA regije (tega pripravljajo na gospodarskem ministrstvu). Omenjena zakona naj bi sprejeli do poletja, v vmesnem času pa se bodo nadaljevala posvetovanja na vseh ravneh in z vsemi deležniki. Ob tem je opozoril, da letnica 2033 ne pomeni, da se bo takrat rudnik tudi zaprl, saj bodo potrebna še zapiralna dela, ki naj bi trajala vsaj še petnajst let, pri tem pa bo še vedno potrebno tudi določeno število strokovnjakov in rudarjev. Nad samim izvajanjem Strategije izstopa iz premoga naj bi bdel tudi poseben koordinator za pravičen prehod, ki bo spremljal izvajanje same Strategije in skrbel za izpeljavo območnih načrtov. Kot dodatna varovalka, da bo šlo vse v skaldu z načrti, naj bi bila tudi obveza zapisana v Strategiji, da se jo bo na vsake tri leta noveliralo in preverjalo njeno uresničevanje ter na podlagi teh ocen nato sprejemalo nadaljnje odločitve.
Minister Vrtovec je ob tem še poudaril, da premogovne regije pri iskanju boljše prihodnosti ne bodo ostale same. »Zavedamo se dejstva, da gre za občutljivo območje, da po več kot sto letih opuščamo rabo premoga, ampak trendi in zaveza zelenemu dogovoru nas silijo v to, da nekaj naredimo za naše zanamce in podnebje. Na eni strani govorimo o tem, da mora Slovenija narediti več za zeleni prehod, na drugi pa smo deležni očitkov, da to počnemo. Vsi zaposleni v Premogovniku Velenje in TEŠ ter Šaleška regija ne bodo ostali sami, ampak bo država skozi zakonodajo pri tem prehodu poma gala v največji možni meri. Sprejem Strategije bo k temu pripomogel kot prvi vmesni korak, da končno lahko začnemo črpati tudi evropska sredstva, ki so nam na voljo.«