Na njem so spregovorili o aktualnih skupnih temah, ki bodo oblikovale skupno energetsko prihodnost. Na odru so se zvrstili različni govorci, ki lahko vsak na svoj način prispevajo k napredku.
Predsednik nadzornega odbora družbe HEP dr. Goran Granić je predstavil stanje na področju OVE na Hrvaškem v obdobju desetih let ter, kako se lotiti upravljanja z bodočim razvojem energetike v državi. Kot je poudaril, je bila misel o OVE pred desetimi leti sprejeta s strahom, ki pa se je izkazal za neupravičenega, saj je stroka znala najti rešitve. Pri tem se je izkazalo, da energetika ni le tehnična in ekonomska disciplina, ampak tudi politična. In politične odločitve zato niso bile v skladu z interesi energetike. Prav tako strateški dokumenti niso bili dobro zastavljeni, saj niso prepoznali prihajajoče krize. Trenutno na Hrvaškem delajo na dveh novih dokumentih. Treba se bo osredotočiti na elektroenergetsko omrežje in stroko čakajo številni izzivi, kako se tega lotiti. Kot je zaključil, je treba hrvaško elektroenergetiko zastaviti tako, da se bodo cilji na področju OVE in tudi prometa lahko uresničili. Ob tem pa je izpostavil, da je scenarije treba pripraviti za vse sektorje, ki so kakor koli povezani z energetiko.
Premierno predstavljen koncept celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil
V nadaljevanju je direktor področja za strateške inovacije v Elesu mag. Uroš Salobir predstavil vizijo razvoja dolgoročnega prehoda na e-mobilnost. ELES je v zadnjih letih razvil koncept celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil pod imenom E8. Najpomembnejši gradnik pri tem konceptu so ozaveščeni uporabniki, temu pa sledijo še gosto omrežje, hipna identifikacija, enostavno priključevanje, daljinsko vodenje, večravenska integracija v tehnološko omrežje, trg odjema in strateško upravljanje. ELES v tem trenutku preverja omenjeni koncept tudi na ravni konkretnih rešitev, sredi prihodnjega leta pa pričakuje, da bodo znani prvi rezultati. Cilj razvoja koncepta E8 je namreč preko konkretnega primera zbližati ključne deležnike pri iskanju skupnih odgovorov na izziv masovnega prehoda na e-mobilnost, saj je tako ta vizija kot prihodnost energetike kot celote odvisna od malih odločitev.
OSMOSE odgovor na zahtevo po prožnosti sistema
Pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v Elesu in hkrati koordinator tega projekta mag. Gorazd Ažman je predstavil projekt OSMOSE. Delo v okviru projekta OSMOSE je osredotočeno na prepoznavanje in razvoj novih virov fleksibilnosti, kar je ključno za uspešno energetsko tranzicijo. V okviru projekta bomo s partnerji iskali sinergije med potrebami po virih fleksibilnosti in viri fleksibilnosti na način, da se zagotovi več storitev iz enega vira fleksibilnost ali pa vzpostavi hibridne rešitve.
V okviru projekta bodo izvedene demonstracije, ki bodo podprte in izvedene skladno z raziskavami in simulacijami, katerih namen je napovedati optimalno strukturo virov fleksibilnosti v različnih dolgoročnih energetskih scenarijih (2030 in 2050). Na podlagi tega bodo oblikovalna priporočila za izboljšave obstoječih tržnih mehanizmov in regulativnih okvirov, kar bo omogočilo zanesljiv in trajnosten razvoj virov fleksibilnosti s strani tržnih akterjev v sodelovanju z regulatorji in snovalci zakonodaje.
Ob koncu prvega dela srečanja so na okroglih mizah spregovorili še o projektu OSMOSE s strokovnega in strateškega vidika dveh izmed 33 partnerjev v projektu in sicer družb HSE in ELES. Dr. David Gerbec in mag. Gorazd Ažman iz Elesa ter Miran Kavrečič iz HSE so predstavili svoj pogled na projekt, kakšni so trenutni izzivi, vlogo obeh družb v projektu ter kakšne koristi si od njega obetata. Kot so se strinjali bo projekt uspešen, če bo uspel zaživeti v praksi in se razširiti tudi na druge meje. Pri tem pa ima ključno vlogo tudi regulatorni vidik.
Kot je na drugi okrogli mizi o projektu dejal direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar, je projekt velik uspeh za slovensko energetiko, saj je financiran iz evropskih sredstev. Je pa ta projekt le kanček dejavnosti Elesa na področju pametnih omrežij. Po besedah generalnega direktorja družbe HSE mag. Matjaža Marovta omenjeni projekt za HSE pomeni futuristični projekt, ki prinaša novo storitev, ki je danes še ni na trgu. Kot sta poudarila oba bolj, ko je projekt rizičen, težja je odločitev za sodelovanje v njem, saj je treba prevzeti vse morebitne posledice takšne odločitve. Pri tem pa ne smemo pozabiti, kako pomembni so letni načrti in denar, ki ga družbe namenjajo raziskovanju in razvoju.
V drugem delu srečanja je doc. dr. Andreja Kukec iz Katedre za javno zdravje na Medicinski fakulteti spregovorila o učinkih sevanja na zdravje ljudi, dr. Nadja Zhexembayeva pa o preoblikovanju produktov, procesov in prakse v podjetjih. Mag. Krešimir Macan je predstavil strateško komuniciranje v politiki in medijih. Ob koncu pa sta direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar in direktor družbe GEN energija Martin Novšak na okrogli mizi spregovorila tudi o novih sistemskih storitvah, ki jih zahteva vse več obnovljivih virov v sistemu in e-mobilnost. Ker so sistemske storitve pomembne za stabilnost sistema, bo treba začeti razmišljati o njih, sta se strinjala oba sogovornika.