Vsaka hitra zaustavitev je nezaželen dogodek

Kot je znano, se je Nuklearna elektrarna Krško (NEK) samodejno ustavila v ponedeljek, 25. februarja, pri čemer je bilo ob temeljitem pregledu ugotovljeno, da je bil vzrok zaustavitve mehanska poškodba osamitvenega ventila glavne pare v sekundarnem delu elektrarne. Ker je šlo za zahtevnejšo okvaro, so morali NEK povsem ustaviti. V roku enega tedna so bistvene dele izolacijskega ventila zamenjali in opravili še nekatera druga manjša vzdrževalna dela. Celovito revizijo in posodobitev obeh izolacijskih ventilov bodo izvedli med rednim remontom letošnjo jesen. O zaustavitvi in reševanju tovrstnih zapletov smo se pogovarjali z direktorjem Uprave RS za jedrsko varnost (URSJV) dr. Andrejem Stritarjem.

Gotovo vse samodejne zaustavitve NEK beležite. Koliko jih je bilo v NEK od izgradnje?

»Vseh je bilo 196, od tega 136 samodejnih, hitrih. Tudi ta, zadnja je bila takšna. Ostale so bile redne, torej načrtovane.«

Ali vse zaustavitve tudi analizirate?

»Seveda. Vsako hitro zaustavitev temeljito analiziramo. Najprej to opravijo v NEK, kjer ugotovijo vzroke, zakaj je do tega prišlo. Treba je najti t. i. temeljni vzrok (angl. root cause), kajti z odpravo tega preprečimo, da bi se zadeva ponovila. V NEK to izvedejo sami, nam pa ugotovitve sporočijo v roku enega meseca. Vzporedno zadeve analiziramo tudi pri nas, pregledamo, kaj so nam poslali in ukrepamo.«

Za kakšne napake delovanja je največkrat šlo pri hitrih zaustavitvah?

»Veliko teh je bilo na začetku obratovanja, v prvih letih. To so bile 'otroške bolezni'. Takrat se jih je nabralo nekaj 10. Treba je reči, da je vsaka hitra zaustavitev zelo nezaželen dogodek, kajti ob nenadni ustavitvi so vsi tehnični sistemi precej obremenjeni in je vedno tveganje, da kaj ne bo dobro delalo in se poveča tudi tveganje za okolje. Veliko napora vlagamo v to, da do tega ne bi prišlo. Zadnjih 10 let so bili v Krškem zelo dobri: prejšnja zaustavitev je bila 27. 3. 2011, 14 dni po nesreči v Fukušimi, pred tem pa je 6 let ni bilo. Lahko torej rečemo, da so ti dogodki pri nas razmeroma redki. Vzroki pa so različni: nekajkrat zaradi okvare opreme, razpada omrežja, pa tudi zaradi človeških napak.«

Je kakšna razlika, če se napaka zgodi na primarnem ali sekundarnem delu elektrarne?

»Elektrarna ima elektronski varovalni sistem, ki sprejema vhodne podatke iz primarnega in sekundarnega dela. Če kakšen od tehničnih podatkov kaže, da je nekaj narobe, se sproži signal za hitro zaustavitev. V varovalni sistem iz različnih koncev prihajajo podatki o tlakih, temperaturah, nivojih tekočin in podobnih parametrih iz posameznih komponent na primarni in na sekundarni strani. Lahko se zgodi, da je vhodni podatek tudi iz sekundarne strani, kar pa še ne pomeni, da je vzrok tudi tam. V bistvu ni razlike, lahko je na obeh straneh. Kadarkoli so varnostne funkcije ogrožene, se sproži varovalni sistem, ki spusti v reaktor regulacijske palice in te ustavijo verižno reakcijo.«

Je bila kdaj kakšna ustavitev NEK nevarna tudi za okolico elektrarne?

»Zaenkrat ne.«

Je število zaustavitev NEK statistično podobno kot v tujini?

»Ne vem natančno, kakšno je svetovno povprečje, verjetno okoli 1-2 povprečno na leto. V NEK so v zadnjih letih v povprečju daleč pod 1. Zadnjih 8 let so bile tri, to je manj kot pol na leto. Kar dobro se držijo.«

Nam lahko pojasnite, za kaj je šlo letos? Je bila tokratna okvara kaj posebnega?

»Šlo je za mehansko okvaro največjega ventila, t. i. osamitvenega ventila parovoda. Parovod je cev, ki pelje iz uparjalnika v turbino. Uparjalnik je velika posoda v samem zadrževalnem hramu in predstavlja mejo med primarnim in sekundarnim delom. Obstajata dva uparjalnika, dve cevi in v vsaki cevi je osamitveni ventil. Namen ventila je, da zaščiti elektrarno pred izgubo tlaka v uparjalniku, pred prevelikim pretokom iz uparjalnika v primeru kake napake na sekundarni strani. Tokrat se je ventil po nepotrebnem med obratovanjem pri polni moči sam zaprl, pretok pare se je ustavil in ker iz uparjalnika para ni tekla, jo je turbina potegnila iz drugega. Tam pa je tlak toliko padel, da je sprožil signal za hitro zaustavitev. Razlog je bila mehanska okvara ventila, njegovo vodilo, kovinsko vreteno, to je debela kovinska palica, dolga 2-3 metre. Na koncu, kjer je pritrjena na loputo ventila, se je odlomila in zato je prišlo do zapiranja.«

Na kakšen način se v NEK odločijo o odpravi napake? Kakšni so postopki?

»Ko je prišlo do zaustavitve, so s predpisanimi postopki ugotovili, da je elektrarna stabilna in obvestili nas ter javnost. Postopkov čisto za vsako zadevo, za izjemne situacije, se ne da predvideti, imajo pa generalne postopke, kako začeti s pregledom in so se lotili iskanja napake. Za vsak kos opreme imajo postopke, kako se ga razdre, kako se do njega pride. Najprej so morali ugotoviti, kaj se je zgodilo. Razlog za zapiranje ventila bi lahko bila tudi napaka v elektroniki. Upali so, da je to, ker je to najlažje popraviti. Lahko bi elektronika dala napačen ukaz ventilu, da naj se zapre, vendar se je že v prvih urah po zaustavitvi izkazalo, da elektronika normalno deluje. Pognali so mehanizem za odpiranje, a je ventil ostal zaprt. To jim je dalo vedeti, da je ventil polomljen. Po tem se je elektrarna ohlajevala 1-2 dni, tudi razdiranje traja pribl. 15 ur, zamenjava pa je trajala ves teden. S tem ventilom so že imeli težave pred 15 leti in so imeli izkušnje, tudi z vreteni. Zato so jih v zadnjem desetletju menjavali, tudi letos so bili načrtovani za zamenjavo. V bistvu jih je zdaj malo prehitelo, a so bili pripravljeni tudi za to. Poleg tega sta med okvaro iz ZDA prišla dva serviserja iz podjetja, ki ventile izdeluje.«

Odprava je torej potekala v redu?

»Tako je. Zdaj je še na nas in na dobaviteljih, da ugotovimo, zakaj se je ventil zlomil. Zdaj so vgradili vreteno, ki ni čisto novo, a so ga med enim od remontov vzeli ven za testiranje. Teste je preživel in bil na skladišču kot rezerva. Notri bo 7 mesecev do jesenskega remonta. Takrat se bodo odločili, kaj bodo naredili z njim in kako preprečiti podobne okvare v prihodnje.«

Ustavljanje NEK se dogaja avtomatsko, zagon pa potem poteka ročno?

»Seveda, zagon je ročen in ne more biti avtomatski, je zapleten in po zaustavitvi ne more biti hiter. Traja ves dan. Danes NEK že v polni meri obratuje (13. 2., op. p.). Start je bil v nedeljo, 3. 3. Zapletov ni bilo več nobenih.«

Ali ima ta zaustavitev kakšen vpliv na potek letošnjega remonta?

»Nekaj gotovo. Do remonta bodo dobro pregledali, zakaj se je to zgodilo in kaj med remontom narediti. Elektrarna je stala en teden, kar pomeni, da ni pokurila goriva. Morda bodo zato začeli z remontom kasneje, da bodo gorivo do konca skurili. Lahko pa to gorivo uporabijo tudi v naslednjem gorivnem ciklu.«

Kako pri zaustavitvah sodelujejo strokovnjaki URSJV?

»Tokrat se je zgodilo ob 11.30 dopoldan. Okrog 12 so me poklicali po rdečem telefonu. Mi smo takoj aktivirali našo skupino za spremljanje izrednega dogodka, čeprav se je kasneje izkazalo, da to niti ni bil, saj je vse funkcioniralo tako kot mora in niso dosegli kriterijev za razglasitev izrednega dogodka. V elektrarni imajo namreč posebno klasifikacijo, po kateri razglasijo stopnjo nesreče. V našem centru smo zadeve spremljali in pripravili izjavo za javnost. Popoldne pa smo spremljanje lahko prepustili dežurnemu inšpektorju, ki je se je naslednji dan odpravil v NEK. Za kaj drugega ni bilo potrebe.«

O ustavitvi ste obvestili slovensko javnost. Tudi koga v tujini?

»Ne, ni bilo potrebno. Moramo jih takrat, če bi v Sloveniji začeli izvajati zaščitne ukrepe. Smo pa takoj obvestili našo javnost. Take vrste obvestil pa so hitro v rokah dopisnikov, tudi tujih.«

Vladimir Habjan