Evropska komisija sprejela priporočilo o kibernetski varnosti v energetskem sektorju.
V vsakdanjem življenju smo odvisni od razpoložljivosti energije. Tako brez elektrike ne moremo napolniti naših avtomobilov z gorivom, dvigniti denarja in uporabljati naših kreditnih kartic ali mobilnih telefonov. Te osnovne storitve nam zagotavlja energetski sistem, zato energetska infrastruktura predstavlja eno najzahtevnejših in največjih infrastruktur v Evropi ter s tem hrbtenico evropskega gospodarstva.
Ta energetska infrastruktura se v zadnjih letih zelo hitro spreminja, predvsem z namenom, da bi povečali delež obnovljivih virov energije, kot sta veter in sonce. Upravljanje omrežij za zagotovitev trajne uravnoteženosti med porabo in proizvodnjo zahteva stalno naraščajočo stopnjo digitalizacije. Zaradi vse večje digitalizacije je energetski sistem pametnejši, inovativne energetske storitve pa potrošnikom omogočajo večje koristi. Vendar pa je z vedno bolj digitaliziranim energetskim sistemom in vedno več gospodinjskimi aparati, ki so priključeni na omrežje, kibernetska varnost postala zelo pomembna in hkrati zaskrbljujoča, saj se v zadnjem času povečalo število incidentov.
Vendar pa kibernetska varnosti ni univerzalna, saj tisto, kar bi lahko delovalo na internetu, ne bo nujno ustrezno energetskemu sektorju. Tu, na primer, obstajajo energetske komponente, kot so odklopniki, ki se morajo tako hitro odzvati, zato nimajo časa za standardne varnostne vidike, kot je overovitev ukaza ali šifriranje povezave. Zato je vse bolj digitalizirano energetsko omrežje dovzetno za napade.
Da bi se spopadla s temi izzivi, je tako komisija sprejela priporočilo, ki daje smernice o tem, kako obravnavati posebne izzive energetskega sektorja glede kibernetske varnosti. Opredeljuje glavne ukrepe, ki so potrebni za ohranitev kibernetske varnosti in pripravljenost na morebitne kibernetske napade v energetskem sektorju, ob upoštevanju značilnosti sektorja, kot so zahteve v realnem času, tveganje kaskadnih učinkov in kombinacija obstoječih sistemov z novimi tehnologijami.
Poleg sprejetega priporočila pa Evropska komisija za večjo kibernetsko varnost v energetiki spodbuja izmenjavo informacij in najboljših praks med državami članicami na področju energetike v okviru posebne skupine, ki je bila ustanovljena z Direktivo o varnosti omrežij in informacij. Ta način dela združuje organe držav članic s področja kibernetske varnosti in energetike. Poleg tega je bilo okrepljeno tudi sodelovanje s specializiranimi subjekti, kot sta Evropski center za izmenjavo informacij in Evropski analitski center o kibernetski varnosti.
Tudi nedavno zaključen paket EU Čista energija za vse Evropejce vključuje več ukrepov za večjo energetsko varnost. Med drugim nova uredba o pripravljenosti na tveganja v zvezi s trgi z električno energijo državam članicam nalaga, da pripravijo nacionalne načrte pripravljenosti na tveganja in le-te uskladijo na regionalni ravni, vključno z ukrepi za obvladovanje kibernetskih napadov. Poleg tega sprememba uredbe o električni energiji komisiji daje pooblastilo za razvoj kodeksa omrežja o kibernetski varnosti za elektroenergetski sektor, s čimer se bosta povečala odpornost in zaščita omrežja. In ne nazadnje uredba EU o varnosti oskrbe s plinom od držav članic zahteva, da razmislijo o kibernetski varnosti kot del skupne (regionalne) in nacionalne ocene tveganja ter razvijejo ukrepe za obravnavo tveganj v zvezi s kibernetsko varnostjo.