Vse več priložnosti za razvoj elektromobilnosti

Kot je na posvetu Centra energetskih rešitev (CER) in Energetike.NET poudaril koordinator sekcije trajnostna mobilnost CER Željko Purgar, elektromobilnost v Sloveniji ne stoji le na okoljskih izzivih, ampak ima tudi velike makroekonomske učinke.  

Da elektromobilnost dobiva v Sloveniji vse več priložnosti za ustrezen razvoj, kaže tudi vse močnejša povezanost prav znotraj omenjene sekcije, kjer so se združili predstavniki razvojnih institucij, dobaviteljev vozil in infrastrukture. Kot pravijo v CER-u, so ustvarili celotno vrednostno verigo na področju elektromobilnosti.  

»Sekciji trajnostna mobilnost se je pridružil tudi avtomobilski grozd, ki ustvari 10 % slovenskega BDP, na drugi strani pa je med ustanovnimi člani tudi Petrol. Posledično ugotavljamo, da smo močna sekcija, ki pokriva 20 % BDP v Sloveniji,« je dejal Purgar.  

Po njegovih besedah se zavedajo okoljskih izzivov trajnostne mobilnosti, med katerimi je poleg javnega potniškega prometa in aktivnega prometa (kolesarjenje, pešačenje) najbolj prepoznana električna mobilnost. Ta je prepoznana kot najbolj obetavna, saj Sloveniji in širše zagotavlja promet brez izpustov in hrupa, so prepričani v CER-ovi sekciji. 

V Sloveniji je glede na uporabo že danes možno med 200 in 250 tisoč vozil nadomestiti z električnimi, dnevnih delovnih migrantov je kar 50,6 %, v večjih voznih parkih slovenskih podjetij pa je po nekaterih podatkih med 40 in 50 % vozil, ki prevozijo manj kot 100 kilometrov na dan. Liter goriva je primerljiv z 10 kWh energije, avtomobil z notranjim izgorevanjem porabi 70 kWh/100 km, električni avto pa le 5 kWh/100 km, kar predstavlja 4,5 MWh/leto, je povedal Purgar.  

Slovenija v evropskem vrhu hitrih polnilnic  

»V primerjavi s sosednjimi državami je Slovenija trenutno na področju elektromobilnosti na zlati sredini, a že čez mesec dni bomo v veliki prednosti, saj bo na našem avtocestnem križu vzpostavljeno omrežje 26 hitrih polnilnic. Slovenija bo tako edina država v Evropi, ki bo imela razdalje na avtocesti med hitrimi polnilnicami le 50 kilometrov. S tem se nam drugi še nekaj časa ne bodo mogli približati,« je dejal Purgar.  

Na državni ravni pa se zaradi vpliva prometa na kakovost zraka pripravljajo še novi ukrepi za spodbujanje elektromobilnosti. »Mestni občini Ljubljana bomo namenili 200 tisoč evrov za investicije v infrastrukturo za elektrifikacijo, kjer se bodo uveljavljale moderne rešitve tudi z vidika upravljanja. Tako bodo imeli denimo taksiji z električnim pogonom prednost pri postavitvi v vrsto,« je med drugim povedal Jože Jurša z Ministrstva za okolje in prostor.  

Občina Krško je med tistimi, kjer je električna mobilnost že domača. Vzpostavili so štiri polnilna mesta, vozijo se z električnim avtomobilom, skuterji in kolesi. Kot je dejala Romana Pečnik iz omenjene občine, se s trajnostno mobilnostjo ukvarjajo širše, ne le na področju e-mobilnosti.  

»Polnilnice smo postavili skupaj s Petrolom, vendar pa je občina morala urediti odnos z elektro podjetjem, kar ni bilo enostavno, a smo uspeli. Bilo je nekaj logističnih težav pri povezavi z mrežo, ker pa vse delamo na svoji infrastrukturi, danes teh težav nimamo več. Bi bilo pa verjetno težje, če bi bile polnilnice na zemljiščih, ki niso v lasti občine,« je povedala Pečnikova. Edino težavo ta trenutek vidi v tem, da redarske službe nimajo zakonske osnove za kaznovanje neustreznega parkiranja na polnilnih mestih.  

Pozitivna diskriminacija za E- vozila v mestih  

Za omenjeni problem imajo rešitev v Ljubljani, kjer nepravilno parkiranje na polnilnem mestu vendarle prinese kazen. »Polnilno mesto mora biti ustrezno označeno, da je parkiranje prepovedano, ustavljanje pa dovoljeno le za polnjenje,« je dejal Matic Sopotnik, ki je na Mestni občini Ljubljana odgovoren za električno mobilnost.  

V Ljubljani imajo trenutno 52 polnilnic, veliko jih je v zasebni lasti, a še vedno na javnih površinah. »Ljubljana je izbrana za zeleno prestolnico Evrope v letu 2016, zato smo sprejeli tudi določene zaveze, ki jih moramo realizirati. Trenutno imamo v sprejemanju odlok, ki prinaša ugodnosti za voznike električnih vozil, to je brezplačno parkiranje, uporabe dodatnega voznega pasu, odlok pa bo sprejet tudi za namensko rabo površine z najnižjo možno ceno letnega najema v višini 100 evrov za postavitev polnilnic. S tem upamo, da bomo našo mrežo polnilnic še okrepili,« je med drugim povedal Sopotnik.

Na posvetu se je odprlo tudi vprašanje, zakaj je Petrolu v interesu razvoj električne mobilnosti v Sloveniji glede na to, da so njihov ključni produkt naftni derivati. »Petrol že nekaj časa ni več samo naftno trgovsko podjetje, ampak prava energetska družba - multi utility service company – in energetskim rešitvam dodajamo še trajnostno mobilnost. Razmišljamo zelo inovativno in že od leta 2011 sledimo trendom na tem področju,« je pojasnil Danijel Vuk s Petrola.  

Omenil je tudi, da imajo trenutno v lasti 15 polnilnic in sodelujejo v projektu postavitve 26 hitrih polnilnic na avtocestnem križu, kjer so tako upravljavci kot ponudniki storitev. Ob vsem tem pa v Petrolu postavljajo tudi infrastrukturo za utekočinjen naftni plin (UNP) in prvo polnilnico na vodik.  

Poleg tega je Vuk poudaril, da so zelo trajnostno naravnani in glede danega vprašanja še pojasnil: »Nimamo še dejanskega poslovnega modela, a imamo blizu 500 prodajnih mest in če ne bomo vključeni v razvoj električne mobilnosti, se lahko bojimo, kaj bo z našo infrastrukturo v prihodnje. Ves čas razmišljamo, kaj še ponuditi kupcem, od sveže pripravljene hrane, brezplačnega interneta in seveda tudi trajnostne mobilnosti. Moramo biti dovolj privlačni, da bo kupec pri nas videl dodano vrednost, naša strategija pa je,da ga seveda obdržimo.« 

Katarina Kafadar iz Eko sklada je povedala, da so se v preteklosti predstavniki avtomobilskih sekcij pogosto pritoževali, da je sredstev za subvencije premalo in letos so za ta namen razpisali 2,5 milijona evrov, od tega 500 tisoč evrov za subvencije fizičnih oseb in dva milijona evrov za pravne osebe.  

»Ne vem, kaj je sicer konkreten razlog, da podjetja niso v večji meri zaprosila za subvencije za dane namene, a za vlogo je zaprosilo kar nekaj lizing hiš, katerim smo pravico do sredstev podelili, a ta je pogosto zapadla, ker je dejansko niso izkoristile. Na področju subvencij za fizične osebe pa ugotavljamo, da se ljudje pogosto odločajo za kombinacijo subvencije in kredita predvsem za cenejše oblike električnih vozil, a se žal tudi kdaj izkaže, da niso kreditno sposobni,« je med drugim še povedala Kafadarjeva. (mj)