V novembru je stekel vseevropski projekt eBadge, ki ga izvaja konzorcij 13 partnerjev iz petih evropskih držav, med njimi tudi Eles. Osnovni cilj projekta je postavitev mednarodnega pilotnega pametnega elektroenergetskega omrežja s poudarkom na storitvah na izravnalnem trgu električne energije. Triletni projekt, ki bo potekal pod okriljem EU, je financiran v okviru 7. evropskega okvirnega programa za raziskave. Proračun projekta znaša okrog pet milijonov evrov, pri čemer delež sofinanciranja Evropske komisije znaša 3,2 milijona evrov.
V konzorciju sodeluje 13 partnerjev iz Italije, Avstrije, Nemčije, Finske in Slovenije. Med njimi sta tako slovenski kot avstrijski sistemski operater prenosnega omrežja, distribucijska podjetja električne energije, organizator trga z električno energijo, raziskovalni inštituti, univerze in podjetja z visokotehnološkimi rešitvami. Poleg Elesa so slovenski partnerji pri projektu še podjetje Xlab, Elektro Ljubljana, Borzen in Telekom Slovenije, ki je tudi prevzel vlogo koordinatorja projekta.
Elesovi strokovnjaki s svojimi znanji nepogrešljivi
Kot pojasnjuje pomočnik direktorja področja obratovanja na Elesu Darko Kramar, ki je odgovorna oseba Elesa pri projektu, je glavni cilj projekta eBadge razviti pilotni projekt izravnalnega trga na mejah med Avstrijo, Italijo in Slovenijo v obliki orodij in rešitev v oblaku, ki bodo kasneje omogočala razširitev na večje geografsko območje. Izravnalni trg je trg na katerem sistemski operater kupuje in prodaja električno energijo, ki jo potrebuje za izravnavo elektroenergetskega sistema, kar z drugimi besedami pomeni, da v elektroenergetskem sistemu, ki neprestano 'diha', v vsakem trenutku ohranja ravnovesje med proizvodnjo in porabo električne energije. Na izravnalnih trgih praviloma nastopajo le konvencionalne elektrarne oziroma v večjih sistemih v določeni meri tudi večji odjemalci. Pri tem projektu pa gre v bistvu za neke vrste nadgradnjo klasičnega izravnalnega trga. Nadgradnjo, ki bo omogočila tudi sodelovanje virtualnih elektrarn, ki predstavljajo v enovito celoto povezane razpršene vire proizvodnje in manjše odjemalce, ki sicer samostojno na tem trgu ne bi mogli nastopati. Kot poudarja, gre torej pri projektu za spodbujanje racionalne rabe energije in doseganje večje učinkovitosti. Tu pa že govorimo o pametnem omrežju.
V praksi je projekt sestavljen iz petih programskih paketov, med katerimi ima vsak svojega vodjo, ki je odgovoren za končni rezultat. Vsi paketi potekajo po vnaprej določenem terminskem planu, nekateri tudi vzporedno. Eles sodeluje pri programskih paketih, kjer je znanje njegovih zaposlenih nepogrešljivo, kjer pa imajo drugi partnerji večje kompetence in znanja, je vloga Elesa manjša. Vloga Elesovih strokovnjakov je najpomembnejša pri dveh programskih paketih (paket 2 in 5). Pri prvem gre za zasnovo arhitekture in ICT zahtev simulacijskega okolja panevropskega izravnalnega trga, kjer lahko Eles s svojim znanjem in izkušnjami, čvrsto navezavo na ENTSO-E ter poznavanjem delovanja obstoječih nacionalnih izravnalnih trgov v Evropi doprinese dodano vrednost k uporabnosti končnega modela. Peti programski paket, katerega cilj je izdelava in validacija pilotnega modela na primeru treh državah (Slovenije, Italije in Avstrije) pa je sklop projekta, pri katerem bosta, predvsem pri validaciji, glavno besedo imela avstrijski (APG) in slovenski sistemski operater.
Eles je bil k projektu povabljen zaradi svojih znanj in kompetenc na področju izravnave elektroenergetskega sistema, in sicer predvsem kot nepogrešljiva vez med prakso, razvojem pravil, ki so trenutno v pripravi, razvojem simulacijskega okolja ter ne nazadnje kot garant za to, da bo končni produkt uporaben. Poleg znanja in izkušenj, ki jih bo Eles pridobil od ostalih partnerjev, bo s projektom eBadge pridobil tudi infrastrukturo. Gre dejansko za projekt izgradnje takšnega pilotnega modela trga, ki bo v nadaljnji fazi omogočal razširitev tudi na ostale države EU. Ne nazadnje, potencial projekta je velik in se v končni fazi lahko razvije v enovito platformo za izravnalni trg za celo Evropo.
Kot je še povedal Darko Kramar, se mu osebno projekt zdi pomemben tudi zato, ker gre za primer dobre prakse pridobivanja novih znanj in črpanja evropskih sredstev. Z vidika podjetij, ki svoje storitve tržijo na trgu, pa je pridobivanje referenc tisti plus, ki jim zagotavlja uspešno trženje njihovih produktov na dolgi rok. Izkušnje namreč kažejo, da podjetja, ki se v takšnih projektih dobro izkažejo, konzorciji še naprej radi vabijo v svojo sredo. Njihov vložek torej ni samo enkraten projekt, ampak se iz tega lahko razvije dolgoročno sodelovanje, pri katerem pridobijo vsi.
Polona Bahun