Upravljanje s tveganji v družbi GEN-I. VIDEO
V družbi GEN-I, ki je prisotna na kar 18 trgih, redno spremljajo vsa področja različnih tveganj, pri čemer največ pozornosti posvečajo t. i. kreditnim, tržnim in likvidnostnim tveganjem. Ker so se v preteklosti aktivnosti za potrebe upravljanja s tveganji izvajale na več mestih v podjetju, torej preveč razdrobljeno, so jih leta 2012 združili in jih konsolidirali v eni, le temu področju posvečeni ekipi – v službi za upravljanje s tveganji.
Oglejte si video
Služba je od drugih popolnoma ločena, postavljena v celovito okolje in neposredno odgovorna upravi, saj morajo imeti popolnoma neobremenjen pogled na poslovanje družbe in ne smejo biti podvrženi npr. tržnim apetitom. Vodja službe Ludvik Bartelj, doktor elektrotehnike, je že v svoji diplomski nalogi obravnaval področje upravljanja s tveganji. V doktoratu je raziskoval optimizacijo portfelja dobavitelja električne energije, s poudarkom na upravljanju portfelja in iskanja optimalnega razmerja med tveganji in dobičkom dobavitelja. Po zaključenem obdobju mladega raziskovalca iz gospodarstva se je leta 2007 na povabilo dr. Roberta Goloba zaposlil na GEN-I na področju upravljanja portfeljev in analiz, kasneje pa se je s tveganji začel ukvarjati poglobljeno tudi profesionalno. Danes kot vabljeni predavatelj iz gospodarstva sodeluje tudi pri podiplomskem predmetu s področja upravljanja s tveganji na ljubljanski ekonomski fakulteti.
Kako ste prišli do takšne teme diplome? Zakaj vas je pritegnila?
Že na predavanjih smo pogosto odpirali temo trgovanja z električno energijo, kjer se je pojavljalo vprašanje razmerja med donosom in tveganji, npr. koliko lahko tvegamo. Že takrat mi je bilo zanimivo, da iščemo optimalno razmerje med tveganji in potencialnim dobičkom. Že od začetka vzpostavitve trga bi morali ves čas spremljati poslovne aktivnosti in se spraševati, kaj če se nam ne izide tako, kot smo si želeli, in koliko lahko izgubimo. Ali je naš poslovni model zmožen to prenesti? To je bilo tisto, kar me je potegnilo.
Ste v diplomi prišli do kakšnih zaključkov?
Ja, predvsem na temo dobave končnim odjemalcem ob upoštevanju negotovosti odjema. To je namreč povezano z gospodarskimi gibanji ter med drugim tudi z zunanjimi, vremenskimi vplivi. Če poenostavim: ob različnih temperaturah porabimo različno količino energije. Dobavitelj pa je dolžan energijo dobaviti v vsakem trenutku. Bolj ko napoveduješ točno, manjše stroške izravnave imaš. V diplomi sem prišel do zaključka, da je treba dobro pretehtati, koliko energije je smiselno zakupiti, da imamo razmerje med pričakovanim dobičkom iz naslova dobave električne energije in tveganji, ki izhajajo iz negotovosti odjema, še pod nadzorom.
Sodelovali ste pri organiziranju službe. Je bil to za vas izziv? Kako ste si zamislili to službo?
Izziv zame je bil, da analize in upravljanje tveganj pripeljemo na eno mesto in službo konsolidiramo. Predtem so se aktivnosti tako tržnih kot kreditnih tveganj izvajale na posameznih področjih, potem pa je to v celoti prevzela naša služba; v tistem obdobju smo v podjetju precej investirali v obvladovanje podatkov in dovolj hitro analizo podatkov, saj gre za veliko kompleksnost. Zgradili smo podatkovna skladišča, kar nam omogoča hiter dostop do teh podatkov, zbranih na enem samem mestu. Za nas je namreč zelo pomembno, da v vsakem trenutku vemo, koliko tvegamo in da se lahko na te podatke zanesemo. Razvili smo veliko poročil za potrebe internega in eksternega poročanja. To je ključna razlika z obdobjem pred mojim vodenjem.
Koliko vas je in kakšnih profilov ste?
Dva ekonomista, matematik, elektrotehnik in doktor elektrotehnike. Pomembna prednost je, da se zaposleni v naši službi že dlje časa ukvarja s trgom energentov, da pozna zakonitosti trga, prepozna, kje so ključna tveganja, s katerimi se moramo ukvarjati. Nujno je torej najširše poznavanje področja in ni dovolj, da smo ozko usmerjeni, pač pa je treba poznati tudi vse podporne procese znotraj podjetja in vse aktivnosti v vrednostni verigi od nakupa električne energije pa do izstavitve računa in spremljanja, ali je denar na računu. Zato praviloma na ta delovna mesta zaposlujemo ljudi z izkušnjami in s sposobnostjo širšega razmišljanja.
Kaj je glavna vsebina vaše službe?
Spremljanje ključnih tveganj, ki se pojavljajo v podjetju, pri čemer v obdobju gospodarske krize še posebno pozornost posvečamo t. i. kreditnim tveganjem. To je analiza naših poslovnih partnerjev, njihovih bonitetnih ocen, kajti to lahko v težkih ekonomskih razmerah pomeni višje tveganje, ki izhaja iz morebitnega neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Da poenostavim: če v gospodarstvu škriplje, se lahko zgodi, da kdo ne bo mogel poravnati svojih obveznosti. Pri tem je treba poudariti, da je električna energija dobrina, kateri se odpovemo nazadnje. To so računi, ki jih plačujemo, dokler imamo denar, prej se odpovemo čemu drugemu. Tveganja na kreditnem delu niso zanemarljiva, a ravno zaradi pomembnosti dobrine še vedno obvladljiva. Drugo zelo pomembno področje so tržna tveganja. Fizično imamo energijo po različnih trgih. To moramo vedno spremljati, kajti lahko se nam zgodi, da bi se cene na določenih trgih ekstremno spremenile, kar bi lahko pomembno vplivalo na naš poslovni izid. V trenutku, ko moramo energijo dobaviti oz. prevzeti, moramo biti energijsko izravnani na vsakem od trgov, tudi zato je treba spremljati dogajanje prav na vseh. Ukvarjamo se še z drugimi tveganji, kot npr. likvidnostnimi, kjer tesno sodelujemo s službo zakladništva pri oblikovanju politike upravljanja likvidnostnih tveganj. Prav tako smo njihov sogovornik v odnosu do bank, ki so naši viri financiranja poslovanja. Poznamo še druga tveganja, ki pa niso tako ključna, vendar jih prav tako spremljamo. Med drugimi tudi tveganja z IT področja, ažurnost podatkov in nemoteno delovanje podpornih sistemov. V to smo ogromno vložili, saj s tem zagotavljamo stabilnost in učinkovitost delovanja vseh procesov v podjetju, kajti na trgu električne energije je treba odločitve sprejemati hitro.
Koliko je področje tveganj potrebno za naša (elektroenergetska) podjetja?
O tveganjih so v preteklosti govorili le v povezavi z bankami, danes pa se s tem ukvarjajo v vseh branžah, le da temu ne rečejo povsod tako, pač pa analiza trga, analiza kupcev idr. Tudi v GEN-I analiziramo trg in iščemo optimalno razmerje med donosom in tveganji. Na področje trgovanja z električno energijo in zemeljskega plina se je preneslo veliko znanj iz bančnega sektorja. Mnoga njihova znanja smo nadgradili upoštevajoč specifike in zakonitosti trga elektrike in plina. Večja energetska podjetja v zahodni Evropi se s tem ukvarjajo že dalj časa. V GEN-I smo jim na nekih področjih vsaj enakovredni, če nismo celo pred njimi. Zanimivo je, da v obdobju krize temu področju podjetja posvečajo več resursov, v času, ko gre vsem dobro, pa je tega praviloma manj, dasiravno ni nobenih razlogov za različno obravnavo. V prednosti so tisti, ki so sisteme in politike za upravljanje s tveganj razvijali ves čas konstantno. Vse odločitve energetskih podjetij so tvegane, nekateri zmotno mislijo, da z nesprejetjem odločitev v nekem trenutku ne tvegajo. Tako proizvajalec, ko izbira čas odločitve, kdaj bo energijo prodal, kot dobavitelj, ki kupuje energijo za odjemalce, vse je povezano s tveganji. Moj nasvet je, da se začnejo s tveganji ukvarjati sistematično in jih spremljati, kajti samo na podlagi tega lahko pravočasno prepoznavajo, ali grejo morda določeni kazalniki v napačno smer. Temu naj prilagodijo svojo tržno strategijo in odreagirajo prej, preden bi bilo lahko prepozno.
Vladimir Habjan
Več lahko preberete v tretji številki Našega stika