Kot je povedal svetovalec izvršne direktorice v OE za splošne in tehnične storitve v Elektru Gorenjska Nejc Petrovič, na področju informatike izvajajo tri ključne projekte: integracijo tehničnih informacijskih sistemov (CIM), geografsko informacijski sistem (GIS) in optimizacijo informacijske podpore. Vodja omenjenih projektov je Jurij Jerina, Petrovič pa je njegov namestnik, zadolžen tudi za njihovo operativno izvajanje.
Uvedba modela CIM je raziskovalno razvojni projekt, ki poteka v več fazah in ima za cilj doseči zadostno stopnjo integriranosti tehničnih informacijskih sistemov v podjetju. Pri projektu GIS gre uvajanje sodobnega geografskega informacijskega sistema, s celovitim naborom podatkov o elektroenergetski infrastrukturi. Najzahtevnejši projekt s področja informatike v Elektru Gorenjska pa je optimizacija informacijske podpore, ki poteka z namenom dodatnega izboljševanja poslovanja družbe.
Kdaj ste se začeli ukvarjati s projektom integracije tehničnih informacijskih sistemov?
CIM sem kot temo obdelal že v diplomski nalogi, z njim pa sem se praktično začel ukvarjati leta 2012, ko sem se zaposlil v Elektru Gorenjska. CIM je v bistvu vseživljenjski projekt. Kot vemo, se stari sistemi vedno zamenjujejo z novimi, vedno se tudi nadgrajujejo, potrebno je poskrbeti tudi za integracijo med njimi. V začetku smo najprej spoznavali same koncepte, kaj je integracija informacijskih sistemov, kakšni standardi so zadaj, kako se lotiti zadev in podobno. Pozanimali smo se tudi za primere dobrih praks doma in v tujini ter vzpostavili stike s tujimi strokovnjaki. Ta projekt smo začeli spoznavati v sodelovanju z zunanjim svetovalcem iz EIMV, potem pa smo nadaljevali s konkretnimi koraki.
Do katere faze ste ta projekt že uresničili?
Znotraj projekta CIM trenutno poteka podprojekt, v okviru katerega vpeljujemo integracijsko platformo. Gre za programsko opremo, ki skrbi za avtomatsko izmenjevanje informacij med različnimi tehničnimi informacijskimi sistemi, hkrati pa preko te platforme povezujemo tudi dva informacijska sistema. Prvi je sistem SCADA DMS, to je naš sistem za daljinski nadzor nad našim omrežjem. Drugi je sistem obratovalnih meritev, to so merilniki v transformatorskih postajah, ki merijo tehnične parametre. Trenutno smo v zaključevanju tega podprojekta ali natančneje, smo v fazi testiranj na naši lokaciji, potem pa bo sledila še predvidoma trimesečna faza poskusnega obratovanja. Projekt CIM naj bi bil sicer predvidoma v celoti zaključen okoli leta 2022.
Kako daleč ste trenutno z uresničevanjem projekta GIS?
Geografsko informacijski sistem je dokaj svež projekt. To je eden od informacijskih sistemov, ki jih bomo tudi povezovali preko CIM-a, saj zagotavlja podatke vsem drugim sistemom. Rabimo namreč vir visoko kakovostnih podatkov. S projektom GIS se ukvarjamo slabo leto. Trenutno pripravljamo razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega naročila, za uvedbo pa je predvideno približno leto in pol.
Kdaj in zakaj ste se v Elektru Gorenjska lotili optimizacije informacijske podpore?
S tem projektom, ki je namenjen dodatnemu izboljševanju poslovanja družbe, smo se začeli ukvarjati pred enim letom. Včasih so vsa elektrodistribucijska podjetja imela zagotovljeno informacijsko podporo s strani Informatike. Po dolgih letih pa smo se zaradi določenih poslovnih razlogov odločili, da sodelovanje z Informatiko prekinemo in začnemo sami zagotavljati informacijsko podporo vsem procesom, ki so v podjetju. Z novimi okoliščinami se je naša ekipa informatikov srečala tudi z novimi zahtevami in izzivi, zaradi česar je bilo treba določiti strategijo IT storitev v podjetju. Opredelili smo dvanajst strateških IT projektov, ki so pred začetkom izvajanja.
Katere konkretne naloge je treba uresničiti, da bo vaša informacijska podpora še učinkovitejša?
Znova je treba pogledati, kakšno je stanje v naši službi za informatiko, kakšne so možnosti za izboljšavo, kaj še ni pokrito s pomočjo informacijske podpore in je treba zajeti in podobno. Tu gre za številne zadeve, od popisa procesov do informatizacije teh procesov. Gre za to, da informatiko v našem podjetju spravimo na višjo raven. Vse skupaj pa je namenjeno podpori naši primarni dejavnosti, to je distribuciji električne energije.
Kateri izzivi vas v prihodnje še čakajo na omenjenem področju?
Največ izzivov, tako tehnoloških kot organizacijskih, bo v prihodnje gotovo na področju optimizacije informacijske podpore. Tu smo soočeni z novimi trendi, novimi tehnologijami, poslovnimi procesi oziroma koncepti delovanja celotne organizacije, ki jih bo treba še osvojiti. Kot že rečeno, bo treba izvesti tudi sam popis procesov in vzpostaviti postopke za informatizacijo teh procesov.