Tako Madžarska poenostavlja pogoje za ponovno napajanje, v Sloveniji bodo julija začeli veljati prvi ukrepi za pospešitev izdajanja dovoljenj, nedavno spremenjena zakonodaja na Češkem pa usklajuje položaj razvoja vetrne energije z drugimi javnimi interesi in poenostavlja postopke izdajanja dovoljenj.
Srednjeevropske države lahko svoj zahtevani delež novega cilja EU glede obnovljivih virov energije dosežejo samo z večjo rabo vetrne energije. Vlade morajo zato izkoristiti prihajajoči rok za predložitev osnutkov NEPN kot priložnost za povečanje svojih ciljev glede vetrne energije. To jim bo omogočilo zagotavljanje čiste, varne in poceni energije ter zagotovilo, da bodo njihova gospodarstva ostala konkurenčna. Potrošniki lahko na primer pričakujejo, da se bodo cene električne energije do leta 2030 znižale za 29 odstotkov, če bodo države v regiji uporabile več obnovljive energije.
Združenja za obnovljivo energijo in podnebni možganski trusti so pozvali vlade, naj uporabijo revizijo NEPN za dvig svojih ciljev glede vetrne energije. Češka bi morala do leta 2030 povečati svoj cilj glede vetrne energije na med 1000 MW in 1600 MW, Madžarska s 329 MW na 4000 MW, Slovaška s 500 MW na 667 MW in Slovenija s 500 MW na med 600 in 700 MW do leta 2030.
Izboljšano izdajanje dovoljenj lahko pripomore k povečanju zmogljivosti vetra od tri do osemkrat do leta 2030.
Do decembra 2022 so imele Češka, Madžarska, Slovaška in Slovenija 0,675 GW skupne instalirane zmogljivosti vetrne energije. Do leta 2030 bi lahko dosegle med 2 in 5,4 GW. Da bi ta potencial uresničile, je treba sprostiti in pospešiti gradnjo vetrnih elektrarn.
Pomanjkanje ciljev za razvoj obnovljivih virov energije, državna regulacija, ki omejuje razvoj vetrne energije, in prezapleteni postopki izdajanja dovoljenj so bili doslej glavne ovire za razvoj vetrne energije. To je povzročilo desetletno stagnacijo sektorja v večini srednjeevropskih držav.