Na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je danes potekala že 8. konferenca o fotovoltaiki, na kateri so strokovnjaki predstavili najnovejše trende na področju raziskav in razvoja sončnih celic, fotonapetostnih modulov, razsmernikov in fotonapetostnih sistemov ter podali aktualne informacije o pričakovanem razvoju izrabe sončne energije pri nas in v svetu ter poglavitnih ovirah, s katerimi se srečujejo investitorji pri postavljanju večjih sončnih elektrarn in priklapljanju v elektroenergetsko omrežje. Na srečanju so spregovorili tudi o razvoju slovenskega fotovoltaičnega trga ter novih poslovnih modelih, ki naj bi zmanjšali potrebo po dodatnem investiranju v omrežje.
Kot je uvodoma izpostavila mag Tina Seršen z ministrstva za infrastrukturo, je aktivna solarizacija visoko na agendi vlade, še pred počitnicami pa naj bi v obravnavo poslali nov zakon, ki bo naslavljal umeščanje OVE v prostor, s poudarkom na umeščanju večjih sončnih in vetrnih elektrarn. To naj bi bila, kot je bilo slišati tudi v nadaljnjih razpravah, ena največjih ovir pri hitrejšem prodoru sončnih elektrarn. Zavedamo se, da država že nekaj let sončne elektrarne prepoznava kot pomemben energetski vir prihodnosti, je dejala Seršenova, in dodala, da glede na to, da se izteka obdobje neto meritev, ki so v prvi fazi delovale kot spodbujevalec povečevanja števila sončnih elektrarn, pripravljajo nove rešitve, ki bodo končnim odjemalcem prinesle druge oblike pomoči. Med njimi naj bi bila oprostitev plačevanja nekaterih dajatev in pomoč pri sofinanciranju. V veljavi bodo ostali tudi nekateri dosedanji spodbujevalni mehanizmi, kot so sredstva, ki jih podeljuje Agencija za energijo, sredstva iz Kohezijskega sklada in tudi sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost.
Pred nami so sicer veliki izzivi, saj močno zaostajamo že za cilji, ki so bili zastavljeni v okviru veljavnega NEPN, evropska komisija pa nam zastavlja še nove, zahtevnejše cilje. Pri uresničevanju teh vlada stavi prav na sončno energijo, saj smo pri drugih virih omejeni, pri čemer bo treba vsaj podvojiti sedanje napore pri postavljanju novih sončnih elektrarn. Evropska komisija je v najnovejšem akcijskem načrtu REPowerEU poleg postavitvi še višjih ciljev glede povečanja energetske učinkovitosti in deleža OVE v končni rabi energije sprejela tudi nekaj ključnih usmeritev za zeleni preobrat, pri čemer tudi nekaj ukrepov za pospešitev postopkov umeščanja v prostor. Pri tem naj bi prednost dobila večnamenska raba prostora, kot je agro voltaika, izraba degradiranih območij in javnih površin, senčenje parkirišč, namestitev plavajočih sončnih elektrarn in izraba nabrežjih rek, ter namestitev sončnih panelov ob prometni infrastrukturi.
V prihodnje naj bi bil poseben poudarek dan tudi razvoju skupnostne oskrbe, OVE skupnosti in razvoju inovativnih poslovnih modelov, da bi pomagali tudi tistim, ki si ne morejo sami privoščiti sončnih elektrarn. Mag. Tina Seršen je ob koncu vse pozvala tudi k pomoči ministrstvu pri oblikovanju predlogov, ki bi prispevali k potrebnemu preobratu na tem področju. Te predloge pa bi rabili čim prej, saj vlada načrtuje predlog novega zakona dati v obravnavo že v drugi polovici julija.
Naša zunanja trgovinska bilanca na področju fotovoltaike je pozitivna
V nadaljevanju je o ključnih razlogih za usmeritev v sončno energijo spregovoril dr. Marko Topič, ki je med drugim tudi že večletni predsednik Evropske tehnološke in inovacijske platforme za fotovoltaiko. Kot je dejal, je dejstvo, da postajajo sončne elektrarne vse bolj konkurenčne v primerjavi z drugimi viri, kar se odraža tudi v dejstvu, da gre za eno najhitreje rastočih panog. Lani smo z dodatnimi 100 MW v Sloveniji presegli prag 500 MW instaliranih zmogljivosti in imamo že 18 tisoč nameščenih sončnih elektrarn, pri čemer pa so ti viri zelo razpršeni. Za ciljnimi vrednostmi sicer še precej zaostajamo, za njihovo doseganje pa bomo potrebovali tudi več velikih sončnih elektrarn, za namestitev katerih bi bilo treba izrabiti vse naštete možnosti. Prvi premiki so sicer že vidni, saj je pred meseci začela obratovati največja sončna elektrarna 3 MW SE Prapretno, v kratkem pa bodo poskusno zagnali tudi 2,5 MW SE Zlatoličje. Kot je še izpostavil, ne gre pozabiti, da imamo na tem področju v Sloveniji veliko znanja in zelo pozitivno zunanjo trgovinsko bilanco, sicer predvsem po zaslugi dveh večjih podjetij - Bisol group, ki je največji proizvajalec sodobnih sončnih panelov v Evropi, in ETI Izlake, ki je na zahtevnem mednarodnem trgu zelo uspešna na področju izdelave zaščitnih naprav. Po besedah dr. Topiča je pred sončno energijo svetla prihodnost tudi zato, ker gre za vir, ki je enako dostopen vsem. Poleg tega naj bi presežke sončne energije v prihodnje izrabili za proizvodnjo tako imenovanih solarnih goriv (zeleni vodik in podobno), je pa prek samooskrbe tudi ključ do preprečevanja energetske revščine. Ob tem je še poudaril, da je ključnega pomena za hitrejši preboj sončne energije ozaveščanje prebivalstva, saj se zeleni prehod brez aktivnega sodelovanja vseh nas ne bo zgodil.
Paradna konja Bisol in ETI
Dr. Uroš Merc iz Bisola je v svoji predstavitvi podrobneje opisal postopek izdelave sončnih modulov in inovacije, ki so jih izvedli v procesu njihove proizvodnje. Kot je povedal, Bisol zaposluje 230 ljudi, doslej pa so imeli že za skupno 900 milijonov evrov izvoza, kar jih uvršča med ene največjih izvoznikov v Sloveniji. S 4,5 milijona proizvedenih modulov in letno proizvodno zmogljivostjo 750 MW oziroma 350 MW z novo tehnologijo prepolovljenih sončnih celic so tudi največji tovrstni proizvajalec v EU. Prisotni so v več kot 100 državah po svetu, in sicer od Avstralije do Norveške, dejavni pa niso samo na področju proizvodnje sončnih modulov, temveč izvajajo tudi namestitev sončnih elektrarn in ponujajo njihovo upravljanje in vzdrževanje. Doslej so po svetu uspešno izvedli tudi že več kot 500 projektov namestitve sončnih elektrarn v industrijskih obratih oziroma za potrebe industrije, veliko sredstev pa, poleg vlaganj v lastne sončne elektrarne, namenjajo tudi razvoju in posodabljanju proizvodnih tehnologij. Dr. Uroš Merc je ob tem izpostavil še dva zanimiva podatka, in sicer da z sončnimi elektrarnami proizvedemo desetkrat več energije kot jo porabimo za proizvodnjo modulov ter, da po laboratorijskih raziskavah njihovi moduli v dvajsetih letih izgubijo manj kot 0,5 odstotka prvotne moči.
Mednarodno uspešno zgodbo gradijo tudi v družbi ETI Izlake, ki po besedah mag. Mitje Koprivška v vseh svojih družbah zaposluje kar 1900 ljudi. Proizvodnja poteka v Izlakah in obratih na Poljskem in v Bosni, imajo pa v tujini tudi več prodajnih družb. Njihove varovalke, ki so le del izvoznega programa, so vgrajene v več tisoč elektrarnah po vsem svetu, proizvodnjo pa uspešno prilagajajo tudi novim potrebam na trgu. Tako dobavljajo tudi naprave za zaščito baterijskih sistemov, nameščenih v električnih vozilih, pri čemer sodelujejo z uglednimi svetovnimi proizvajalci vozil.
Vizija GEN-I – 3000 MW sončnih elektrarn do leta 2030
Dr. Dejan Paravan iz GEN-I je izpostavil ključne ugotovitve študije o prihodnosti slovenske elektroenergetike, ki so jo pripravili v sodelovanju s SAZU in katre cilj je bil nakazati pot do razogljičenja družbe ob hkratni zagotovitvi zanesljivosti oskrbe. Po njegovih besedah se bomo v primeru, da ne ukrepamo, že v kratkem znašli v hudih zagatah in se tudi na področju oskrbe z električno energijo soočili z veliko stopnjo uvozne odvisnosti. Kot edini pravi odgovor na izzive nove elektrifikacije, se tako kaže kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije, pri čemer bi s podaljšanjem življenjske dobe obstoječe nuklearke in zgraditvijo JEK2 ter velikim prirastom predvsem sončne energije lahko po letu 2030 postali celo izvozniki elektrike. Drugače pa izračuni kažejo, da bi do leta 2030 morali zagotoviti vsaj za 3.230 MW sončnih elektrarn in za 186 MW vetrnih elektrarn, do leta 2050 pa njihovo število nato vsaj še podvojiti. Pri izračunih sicer še niso bili upoštevani zadnji aktualni dejavniki (težave z oskrbo s plinom, cenovna razmerja), je pa študija pokazala, da je ob pospešeni solarizaciji in izvedbi nekaterih drugih nizkoogljičnih projektov zeleni prehod izvedljiv, energetska samooskrba možna in finančno povsem izvedljiva, pri čemer naj bi do leta 2050 v energetski sistem morali vložiti odstotek BDP na leto. Dr. Paravan je ob tem še izpostavil, da je za uresničitev teh ambiciozno zastavljenih ciljev nujno optimizirati in skrajšati sedanje postopke do pridobitve gradbenega dovoljenja. Sicer pa naj bi pri oblikovanju nujnih ukrepov poleg povečanja energetske učinkovitosti, ki je na prvem mestu, občutno pospešili gradnjo večjih sončnih in vetrnih elektrarn, za kar bo treba spremeniti in prilagoditi tudi zakonodajo. Dr. Paravan je ob tem še izpostavil, da je glede na dosedanje sodelovanje s predsednikom vlade, prepričan, da bo solarizacija imela tudi močno podporo politike, veliko pa si obeta tudi od digitalizacije, pri čemer naj bi končno dobili podrobnejši zemljevid z možnimi lokacijami postavitve obnovljivih virov. Ob koncu je razkril še ambiciozne načrte GEN-I na tem področju, pri čemer naj bi do leta 2030 imeli za 1000 MW sončnih elektrarn in povedal, da trenutno gradijo 17 MW sončno elektrarno v Severni Makedoniji, ki bo prve kilovate električne energije v omrežje poslala že konec poletja.
Nove poslovne rešitve s hranilniki energije - NGEN
Roman Bernard iz podjetja NGEN vidi prihodnost v digitalizaciji in povezavi individualnih solarnih sistemov. Spomnil je, da bomo lahko pri proizvodnji električne energije sodelovali vsi. Pravega razcveta fotovoltaike brez hranilnikov po njegovih besedah ne bo. Distribucija ima namreč že zdaj težave zaradi v preteklosti centralizirano zasnovanega sitema. Z decentraliziranim sistemom proizvodnje pa se je vse obrnilo na glavo. NGEN uporabnikom omogoča, da se povežejo v sistem, v katerem lahko neporabljeno sončno energijo shranjujejo v hranilnike, ki se aktivirajo v času, ko sončnega sevanja ni. Roman Bernard je mnenja, da bo uporaba baterijskih hranilnikov v prihodnosti igrala veliko vlogo. Potrebno pa bo poseči tudi v distribucijski sisteme, z rezanjem konic, premostitvijo obremenitev na omrežju ali s povečanjem samozadostnosti. Končni uporabniki bomo z decentralizacijo sami poskrbeli za manjše stroške. Nov koncept je platforma energetskega pametnega omrežja, ki že gleda v prihodnost, ki bo precej drugačna, tej pa bo treba ustrezno prilagoditi tudi tarifni sistem. Za omrežnino bomo imeli lahko različne tarifne bloke, saj ne bomo mogli polniti vsi ob istem času, ker obstoječe omrežje tega enostavno ne bo zdržalo. Klasičen način dobave elektrike bo tako v prihodnosti izumrl, zamenjal ga bo decentraliziran, dinamičen način, h kakršnem že zdaj strmijo v NGEN. Cilj je, da so stranke čim dlje samozadostne in praktično ne potrebujejo omrežja. S pomočjo hranilnikov naj bi prihranili še več, kot s samimi sončnimi elektrarnami, kajti, ko so viški v sistemu, se hranilnik vključi in pridobiva energijo za tudi 80 odstotkov nižjo ceno. Na ta način se stroški nižajo in cene elektrike postanejo znova bolj dostopne.