V okviru evropske platforme ETIP SNET (European Technology & Innovation Platform Smart Networks for Energy Transition) so v Zagrebu odprli delavnico za jugovzhodno regijo. Regionalne delavnice evropske platforme ETIP SNET so ustaljena aktivnost, s katero vsako leto po štirih evropskih regijah celotne EU temeljito prevetrijo dogajanja in ugotovitve na področju razvoja naprednih omrežij. Kot je v uvodni predstavitvi poudaril
Nikos Hatziargyriou, predsednik ETIP SNET, je namen delavnic predvsem vzajemna predstavitev relevantnih nacionalnih in regionalnih raziskovalno-razvojnih in inovacijskih projektov, na podlagi katerih razpravljajo o prednostnih izzivih razvoja evropskega energetskega sistema. »Tako identificiramo ključne razvojne dileme ter spodbujamo izmenjavo znanja in izkušenj med znanstveno-raziskovalnimi in industrijskimi deležniki ter oblikovalci politik in odločevalci iz vse Evrope,« je izpostavil Hatziargyriou.
Novi program Obzorje: 100 milijard evrov do leta 2027
Feilim O'Connor, predstavnik generalnega direktorata za energetiko pri Evropski komisiji, je udeležencem delavnice postregel z obetavnimi napovedmi priložnosti financiranja prek raziskovalno-inovacijskega programa Obzorje Evropa (Horizon Europe) v obdobju 2021 – 2027. Program financiranja bo po predlogu komisije težak kar 100 milijard evrov. Njegov namen bo utrditi znanstvene in tehnološke temelje EU, okrepiti inovacijske zmogljivosti, konkurenčnost in ustvariti nova delovna mesta ter se tako odzvati na prednostne družbeno-okoljske izzive, s katerimi se soočamo evropski državljani.
O'Connor se v svoji predstavitvi ni izognil predvidenim posledicam brexita za prijavitelje projektov iz drugih držav. »Velika Britanija je bila doslej poleg Nemčije med največjimi prejemnicami sredstev. Pričakujemo lahko, da se bo uveljavljena povprečna statistika 10-odstotne uspešnosti prijav projektov na program Obzorje v prihodnje bistveno izboljšala,« je bil optimističen, hkrati pa je opozoril na žgoč izziv EU, povezan tudi z razvojem elektroenergetike: »Vodilne vloge EU v znanosti ne preoblikujemo dovolj učinkovito v vodilno vlogo na področju inovacij in podjetništva.« Pomembna dodana vrednost programa Obzorje, ki pomeni osrednjo korist za EU, je zato tudi oblikovanje novih tržnih priložnosti.
Med osrednjmi temami, povezanimi z energetiko, ki jih bo EU financirala v prihodnjem finančnem obdobju, je izpostavil podnebne izzive in z njimi povezane rešitve, napredne energetske sisteme in omrežja, energetske skupnosti in pametna mesta, krepitev vloge in ozaveščene vključenosti odjemalcev-proizvajalcev, napredno mobilnost, energetsko učinkovitost stavb in industrijskih porabnikov, čisti promet in razvoj hranilnikov energije.
Projekt NEDO bo podal usmeritve za celotno Slovenijo
Tematski sklop delavnice o zanesljivih, ekonomičnih in učinkovitih naprednih omrežjih je uvedel Gregor Omahen iz družbe ELES s predstavitvijo dosedanjih aktivnosti in rezultatov projekta NEDO. Poudaril je, da slovensko-japonski projekt omogoča zanesljivejšo oskrbo in predstavlja priložnost za domačo industrijo, na podlagi pridobljenih izkušenj pa bo podal usmeritve za celotno Slovenijo.
Predstavil je dvofazno zasnovanost tega 35 milijonov evrov vrednega projekta in poudaril, da se bodo v drugi fazi projekta bolj kot na energetsko omrežje osredotočili na pametne skupnosti. »Fokus projekta bo na upravljanju z energijo in spodbujanju aktivnega odjema, zato je izjemno pomembno ozaveščanje odjemalcev,« je povedal Omahen in dodal, da so doslej uspeli z intenzivnimi komunikacijskimi aktivnostmi k projektu pritegniti dovolj gospodinjstev in da so prvi rezultati obetavni.
»Sodelujoči odjemalci so zadovoljni in pripravljeni nadaljevati z aktivnim odjemom, za veliko večino so računi za elektriko nižji. Ugotavljamo, da so odjemalci pripravljeni premakniti svojo rabo električne energije za časovno obdobje do ene ure, dlje pa praviloma ne. Obvestila o koristih prilagajanja odjema pa pričakujejo vsaj nekaj ur vnaprej,« je ključne dosedanje ugotovitve projekta NEDO na področju odnosa z malimi odjemalci povzel Omahen.
Pomembni signali za razvoj baterijskih hranilnikov
V živahni razpravi, ki se je med udeleženci delavnice odprla po predstavitvi projekta NEDO, se je največ vprašanj osredotočilo na potencialne širše koristi projekta. Kot je povzel Gregor Omahen, projekt NEDO že prinaša oziroma bo v prihodnje prinesel koristi na različnih področjih. »Kar zadeva hranilnike energije, imamo razdelan poslovni model, ki postaja zanimiv tudi za zunanje vlagatelje. Na področju spodbujanja aktivnega odjema je projekt prav tako zagotovil relevantne informacije o odzivih odjemalcev. Te bodo koristile trgovcem z elektriko pri načrtovanju ponudbe in oblikovanju novih poslovnih modelov. Kar zadeva potencialne koristi projekta za distribucijski sistem, pa so zaradi kompleksnosti sistema izzivi največji,« je zaključil Omahen.
Sledili sta predstavitvi italijanskega projekta LivingGrid in grškega projekta pametnih otokov. V drugem delu pa so se udeleženci delavnice posvetili izzivom, povezanim z razvojem hranilnikov energije.
Udeležence regijske ETIP SNET delavnice danes čakajo zanimive predstavitve projektov in razprave, povezane s prožno proizvodnjo energije, digitalizacijo elektroenergetskega sistema in vključevanjem odjemalcev-proizvajalcev. Kot so napovedali organizatorji, bodo zaključke delavnice združili v obliki priporočil za učinkovito izvedbo inovacij v prihodnjem elektroenergetskem poslovnem okolju.