Rusija in Evropska komisija sta včeraj v Bruslju dorekli sestavo in naloge delovne skupine za Južni tok ter se dogovorili, da ta začne delati takoj.
Cilj delovne skupine je doreči pravna vprašanja, povezana z dvostranskimi sporazumi o plinovodu Južni tok, ki jih je šest članic EU, tudi Slovenija, sklenilo z Rusijo.
Sestavo in naloge delovne skupine sta dorekla namestnik ruskega ministra za energijo Anatolij Janovski in generalni direktor komisije za energijo Dominique Ristori na sestanku, ki je sledil načelnemu dogovoru o vzpostavitvi te skupine na srečanju ruskega ministra Aleksandra Novaka in komisarja za energijo Güntherja Oettingerja 17. januarja v Moskvi.
Cilj delovne skupine, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki Rusije in EU, je doreči pravni okvir za delovanje plinovoda Južni tok na ozemlju EU, ki bo v skladu z veljavnim evropskim pravom. Glavna pravna vprašanja, o katerih bo razpravljala skupina, so načelo ločenosti proizvodnje in distribucije plina, dostop tretjih strank do plinovoda ter določanje dajatev za uporabo plinovoda.
Sklepi delovne skupine bodo podlaga za nadaljnje odločitve glede delovanja Južnega toka za nacionalne regulatorje in Evropsko komisijo ter podlaga za prilagoditev obstoječih medvladnih sporazumov o Južnem toku, ki jih je šest članic EU (Bolgarija, Madžarska, Grčija, Hrvaška, Avstrija, Srbija in Slovenija), sklenilo z Rusijo.
Evropska komisija je decembra lani sporočila, da dvostranski sporazumi, ki jih je šest članic unije sklenilo z Rusijo, niso v skladu z evropsko energetsko zakonodajo, in pozvala k pogajanjem o prilagoditvi sporazumov. Članice so nato komisijo pooblastile, da se v njihovem imenu pogaja z rusko vlado o teh sporazumih. Vzpostavitev delovne skupine je tako prvi konkreten korak v teh pogovorih.
Komisija je izpostavila tri problematične točke v dvostranskih sporazumih članic z Rusijo: kršenje načela ločenosti proizvodnje in distribucije plina, kršenje pravice dostopa tretjih strank do plinovoda ter neustrezno določanje cen oziroma dajatev za uporabo plinovoda. (pb)