Za izhodišče stroškov oskrbe z električno energijo doma po mali tarifi, se pravi ob discipliniranem polnjenju ponoči, smo postavili dvoetažno družinsko hišo bivalne površine 180 kvadratnih metrov v kateri v Kranju biva petčlanska družina. Hiša je na omrežje priklopljena s trifaznim priključkom moči 17 kW. Ogrevana je s toplotno črpalko. Povprečna mesečna poraba na letni ravni hiše znaša 260 kWh po veliki tarifi in 355 kWh po mali tarifi. Stroške električni energije za vožnjo z električnim avtomobilom smo izračunali tako, da smo mesečni porabi po mali tarifi dodali količino električne energije, ki je potrebna, da se sleherno noč delovnega dne baterije ponovno do konca napolnijo. Koliko električne energije za to potrebujemo smo izračunali tako, da smo s polnimi baterijami audija Q4 e-tron 40 krenili na povratno pot med Ljubljano in Mariborom po avtocesti z največjo dovoljeno hitrostjo. Ob zaključku vožnje smo avtomobil priključili na polnilnico in na njej odčitali količino električne energije, ko so bile baterije ponovno popolnoma polne. To je količina, ki jo avtomobil »potegne« iz omrežja in katero je potrebno plačati ob plačilu računa za oskrbo z električno energijo. To količino smo pomnožili s povprečno 20 delovnih dni na mesec in dobili količino porabljene električne energije za vožnjo z električnim avtomobilom na mesečni ravni. Število porabljenih kWh električne energije smo prišteli porabi hiše in dobili strošek oskrbe z električno energijo ob polnjenju električnega avtomobila doma. Pri tem smo upoštevali vse postavke v računu za oskrbo z električno energijo. Od omrežnine, trošarin, prispevkov, do DDV. Razlika med zneskoma mesečnega računa s polnjenjem električnega avtomobila doma in brez polnjenja je strošek oskrbe električnega avtomobila z električno energijo. Enako smo opravili tudi za poslovno stavbo v Ljubljani, kjer je za izhodišče postavljen račun za oskrbo z električno energijo objekta januarja 2023.
Upoštevati velja, da je bila poraba avtomobila opravljena v idealnih vremenskih okoliščinah z letnimi pnevmatikami. Porabo je možno zmanjšati z zmanjšanjem hitrosti vožnje, obenem pa je potrebno upoštevati, da je poraba pozimi za približno 20, izjemoma za 30 odstotkov večja. Ob izračunu smo upoštevali tudi različne stroške vzdrževanja, stroške letne dajatve za uporabo cest ter stroške nabave ter postavitve pametne zidne polnilnice s sistemom uravnavanja obremenitve domačega, oziroma internega električnega omrežja. Primerjali smo praktično vse razen stroškov za pnevmatike, saj so pri obeh avtomobilih enaki. Tako kot podatke o porabi z upoštevanjem izgub ob polnjenju ob vožnji po avtocesti smo pridobili tudi podatek o porabi električne energije po regionalni cesti po tipični slovenski krajini, na povratni poti med Ljubljano in Kočevjem.
Ob upoštevanju različnih scenarijev uporabe električnega avtomobila smo izračune naredili, za vožnjo po avtocesti v obsegu 260 kilometrov na delovni dan (povratna pot Maribor – Ljubljana), 200 km (Koprčan ali Novogoričan z delom v Ljubljani), 150 km (Novomeščan, Celjan), 100 km (Postojnčan) in 50 km (Kranjčan). Enako velja tudi za razdalje prevožene na delovni dan po regionalni cesti. Razpredelnici s prihranki smo dodali tudi razpredelnico o povračilu potnih stroškov za pot na delo glede na obseg vožnje v petih letih. Razpredelnica odkriva kolikšna sredstva lahko zaposleni iz naslova vožnje na delo vloži v nabavo električnega avtomobila ne glede na višino plače. Oziroma, koliko lahko prihrani podjetje, če se z zaposlenim dogovori, da ta uporablja službeni električni avtomobil s plačanim energentom za vožnjo tudi za osebni namene, za kar velja ničelna stopnja bonitete.