V Portorožu te dni poteka že 21. tradicionalna Mednarodna konferenca daljinske energetike. Rdeča nit letošnjega programa sta Zimski paket Evropske komisije in digitalizacija daljinske energetike, dogodek pa poteka tudi v znamenju prehoda Slovenskega društva za daljinsko energetiko (SDDE) iz dosedanje organizacijske oblike v Slovensko združenje za energetiko (SZE).
Digitalizacija bo omogočila razvoj poslovnih modelov, ki jih danes verjetno še ne vidimo. A daljinski sistemi se soočajo z izzivom zmanjšanja rabe energije in nizkih cen drugih možnosti ogrevanja in ker so si tako različni, »ni enotne poti njihovega razvoja in vsak mora najti svoj model delovanja,« je v uvodnem nagovoru dejal državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo
mag. Klemen Potisek. Dejstvo, da so spremembe vse bolj dinamične, odraža tudi preimenovanje organizatorja konference Slovenskega društva za daljinsko energetiko SDDE v Slovensko združenje za energetiko SZE. »V zadnjem času smo ugotavljali, da se nam pridružujejo tudi strokovnjaki iz drugih področij ‒ proizvodnje energije, rabe energije itd. Zato smo lani pristopili k preoblikovanju društva in 29. novembra lani na občnem zboru SDDE preimenovali v SZE,« je pojasnil
dr. Alojz Poredoš, predsednik SDDE/SZE.
»Prihodnji daljinski sistemi bodo morali v čim večji meri izrabljati odvečno toploto in obnovljive vire energije,« je dejal Potisek. Kot je poudaril predsednik organizacijskega odbora konference in član uprave Petrola
mag. Rok Vodnik pa bodo pri vsem skupaj veliko vlogo igrali končni uporabniki. Energetski paket Evropske komisije, ki se skriva pod imenom Čista energija za vse Evropejce, postavlja energetsko učinkovitost in OVE kot merilo izbire pri energetskih rešitvah. A prava novost je pravzaprav postavitev potrošnika v osrednjo vlogo pri uresničevanju ciljev zimskega paketa, je dejal Vodnik in ocenil, da je glavni izziv, kako transformirati mrežne sisteme, ki skrbijo za oskrbovanje mest, v trajnostne in učinkovite sisteme, ki bodo tudi po meri potrošnika.
Državni energetsko-podnebni načrt do januarja 2019
Slovenija si mora postaviti svoje cilje na področju URE in OVE in emisij do leta 2030, ki bodo določeni v Državnem energetsko-podnebnem načrtu (DEPN). Ti načrti so novost, njihova vsebina mora biti regijsko usklajena, o ustreznosti ciljev pa bo odločila Evropska komisija, je povedal Potisek in dodal, da mora Slovenija predlog DEPN predložiti do januarja 2019, zato na MzI računajo na aktivno sodelovanje vseh deležnikov. Potisek je omenil še Energetski koncept Slovenije, ki ga je vlada končno sprejela 1. marca in ki prepoznava pomen daljinskih sistemov in njihovo vlogo. A slednji bodo morali maksimalno vključevati odvečno toploto in OVE, poleg tega je večji pomen dan uporabi toplotnih črpalk, je poudaril Potisek.
»Rezultat našega dela je tudi povečanje energetske učinkovitosti v daljinski energetiki. Veliko smo govorili o uvajanju OVE v daljinsko energetiko, nastala je ideja o začetkih daljinskega hlajenja, sodelovali smo v evropskih mednarodnih projektih in smo redni člani evropskega združenja EuroHeat & Power,« je še dejal Poredoš. Paul Voss iz EuroHeat & Power pa je dodal, da je nov in velik izziv za sektor daljinske energetike, ki ga je prinesel Zimski paket Evropske komisije, preoblikovanje direktiv glede OVE.
Daljinska energetika je lahko rešitev za energetsko tranzicijo
»Sektor daljinske energetike ima pri energetski tranziciji, ki poteka v Evropi, veliko priložnost. Največja težava, ki jo moramo nemudoma nasloviti, je toplota v mestih,« je poudaril Voss in dodal, da je EuroHeat & Power zadovoljen z Zimskim paketom, saj ta podpira daljinsko ogrevanje. Daljinska energetika pa ne sme pozabiti na drugo možno rešitev, ki je elektrifikacija.
V prihodnosti se bo »poraba energije v transportu morda zmanjševala, toda njena poraba za ogrevanje in hlajenje se bo povečevala,« pa je v osrednjem delu prvega dne konference dejal mag. Janez Grošelj iz Petrola. »Obnovljivi viri energije postajajo ključni za razogljičenje energetskega sistema, največji potencial pri tem pa predstavlja prav sektor ogrevanja in hlajenja,« je še dejal Grošelj in poudaril, da tako daljinski sistemi postajajo velika dodana vrednost mest. (bj)