Potreba po sodelovanju akademikov, znanstvenikov, politikov in poslovnežev pri oblikovanju rešitev v dobro človeštva še nikoli ni bila večja.
S temi besedami je udeležence trinajstega letnega mednarodnega Foruma o znanosti in tehnologiji v družbi, tako imenovanega STS Foruma, ki poteka v Kjotu, nagovoril predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar in v nadaljevanju predstavil tudi nekatere najpomembnejše slovenske znanstvene dosežke. Slovenski premier je pred uglednimi visokimi gosti znanstvenega in podjetniškega sveta, med njimi Nobelovi nagrajenci in drugi ugledni raziskovalci, opozoril na izjemno odgovornost, ki je pred vsemi nami glede na obseg, globino in hitrost sprememb, ki potekajo v naših družbah in vse bolj drastično spreminjajo naše načine življenja ter poslovne modele.
Človeštvo se sooča s težko dilemo, je dejal dr. Cerar. Na eni strani dostop do virov in zmožnosti globalne družbe še nikoli niso bili večji, po drugi strani pa je po besedah slovenskega predsednika vlade vse bolj očitno, da je hiter zlasti materialni napredek povečal človeški egoizem in njegove posledice. Slednje se žal odraža v ignorantskem odnosu do narave in drugega družbenega okolja ter vse pogostejšem izkoriščanju, oboroženih konfliktih in ubijanju.
Hkrati je izrazil prepričanje, da bo v prihodnje človeštvo dosedanje robustne vire in oblike energije v vse večji meri nadomeščalo z bistveno bolj pretanjenimi. Prav takšni pa so lahko še močnejši in ni nujno, da v naša življenja uvajajo pozitivne vrednote. Zato, tako premier dr. Cerar, ne smemo nikoli pozabiti, da se pravo vrednost katerekoli znanosti in tehnologije lahko izmeri le s tem, koliko in kako je dejansko koristna za ljudi in naš planet.
Kot je ob tej priložnosti izpostavil premier dr. Cerar, so slovenski znanstveniki deležni odličnega sodelovanja z japonskimi kolegi na številnih znanstvenih področjih. Pri tem izstopajo robotika, nanotehnologija, novi materiali in okoljske znanosti, vključno z varnostjo jedrskih reaktorjev ipd. Pravzaprav imajo slovenski znanstveniki pomembno vlogo tudi v japonskih raziskavah, pri čemer je delo v pospeševalniku električno nabitih osnovnih delcev KEK v Tsukubi, enem od treh mednarodnih središč za fiziko delcev, le eden od bolj izpostavljenih primerov sodelovanja. Slovenija namreč sodeluje pri izgradnji spektrometra Belle II, ki bo namenjen za poskuse v fiziki osnovnih delcev in bo predvidoma zagnan naslednje leto. Gre za projekt japonske vlade v skupni vrednosti okoli 300 milijonov evrov, pri čemer je slovenska raziskovalna skupina 12 fizikov med nosilci projekta, ki ga je s približno 1,5 milijona evrov podprla tudi Slovenija.
Premier je v nadaljevanju izpostavil še nekaj drugih najvidnejših primerov odličnosti v znanosti svetovnega ranga, kot so številni dosežki raziskovalcev Inštituta Jožef Stefan, medicine, računalništva in podobno. Prav tako je izrazil zadovoljstvo, da bo z okoli 20 milijoni evrov ovrednoteno slovensko-japonsko partnerstvo na področju energetike med Elesom in japonsko agencijo za nove energetske in industrijske tehnologije NEDO še tega oktobra tudi podpisano. Cilj sporazuma je namreč konkretna krepitev tehnološkega sodelovanja med slovenskimi in japonskimi podjetji na področju naprednih energetskih in industrijskih tehnologij, uspešna izvedba demonstracijskega projekta pametnih mest in pametnih omrežij ter skupni prodor na nove trge.
STS forum je sicer ena največjih tovrstnih konferenc na svetu, ki naslavlja aktualna vprašanja, povezana z razvojem znanosti in tehnologije. Uvodni panel konference letos poteka pod naslovom Znanost in tehnologija za prihodnost človeštva. Forum bo na številnih panelih obravnaval vprašanja, vezana na aktualna mednarodnopolitična dogajanja – od vprašanj energetike in razvoja, obnovljivih virov energije, inovacij, trajnostnega razvoja, zdravja, nalezljivih bolezni, staranja, nanotehnologije, pametnih mest in urbanizacije, vprašanj voda, podnebnih sprememb, jedrske varnosti, interneta in kibernetskih groženj do vloge znanosti in politike pri tem.
Vse foto:
Nebojša
Tejić/STA.