Z napravami za delo in zabavo ravnamo premalo učinkovito

Digitalizacija na vseh področjih življenja prispeva k vse večjemu številu elektronskih aparatov in naprav za delo in zabavo doma. Pri tem se število prenosnih računalnikov in igralnih konzol povečuje, zastarela katodna tehnologija pa je še vedno prisotna v nekaterih slovenskih gospodinjstvih, čeprav počasi tone v pozabo.
Energetsko neučinkovita gospodinjstva, ki aparatov in naprav ne izklapljajo iz stanja pripravljenosti oziroma, ko jih ne uporabljajo, skupaj v enem letu porabijo za več milijonov evrov električne energije in s tem nepotrebno ustvarijo na tisoče ton izpustov ogljikovega dioksida. 

To so ključne ugotovitve raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019, ki jo že vrsto let izvaja družba Informa Echo. V njej so tokrat sodelovala 1002 gospodinjstva, raziskava pa je opozorila, da slovenska gospodinjstva niso ravno najbolj učinkovita pri uporabi električnih aparatov in naprav za delo in zabavo. Deklarativni odnos do učinkovite rabe energije je sicer prisoten tudi pri ravnanju z napravami in aparati za delo in zabavo, pri čemer polovica aktivnih gospodinjstev, dve petini skeptičnih in ena tretjina pasivnih gospodinjstev s takšnimi napravami in aparati ravna pravilno. Hkrati pa so rezultati tudi pokazali, da manj kot polovica gospodinjstev (45 odstotkov) izklaplja svoje električne aparate in naprave iz stanja pripravljenosti, ko jih ne uporablja, dobra četrtina (26 odstotkov) to dela zgolj občasno, dobra četrtina pa tega sploh ne dela (28 odstotkov). Manj kot polovica (44 odstotkov) anketiranih gospodinjstev ima pogosto vklopljene aparate in naprave, tudi ko jih ne gleda ali uporablja, dobra četrtina (26 odstotkov) to počne občasno, po navadi pa jih izklopi, ko jih ne uporablja, zgolj dobra četrtina (29 odstotkov) vprašanih. Pri tem je zanimivo tudi to, da se delež gospodinjstev, ki električne aparate in naprave izklapljajo iz stanja pripravljenosti, ko jih ne uporablja, v zadnjih sedmih letih ni bistveno spremenil.

Statistični podatki še kažejo, da na upravljanje z energijo precej vpliva tudi skupni dohodek gospodinjstev. Tako manj kot polovica gospodinjstev z dohodki do 2.760 evrov in nekaj več kot tretjina gospodinjstev z dohodki nad 2.761 evrov aparate in naprave redno izklapljata. Štiri od desetih gospodinjstev z dohodki nad 2.761 evrov, tri od desetih gospodinjstev z dohodki med 691 in 2.760 evrov ter dve od desetih gospodinjstev s skupnimi dohodki do 690 evrov aparatov in naprav ne izklapljajo iz stanja pripravljenosti.
Glede na regije je najvišji delež gospodinjstev s pozitivno navado izklapljanja aparatov in naprav iz stanja pripravljenosti v Posavski regiji in na Gorenjskem, največji delež gospodinjstev, ki tega ne počne, pa živi v Zasavski regiji in Jugovzhodni Sloveniji.
Zanimiv je tudi podatek, da delež gospodinjstev, ki ima pogosto aparate vklopljene, tudi ko jih ne uporablja, upada s starostjo. Pogosto vklopljene aparate in naprave tako pušča petina starejših od 65 let in manj kot dve petini anketirancev, starih med 18 in 35 let. Ne pušča pa več kot tri petine starejših od 65 let in nekaj manj kot dve petini starih med 18 in 35 let.
Največji delež gospodinjstev, ki redno izklaplja aparate in naprave za delo in zabavo, ko ti niso v uporabi, sicer živi v Primorsko-notranjski regiji in na Gorenjskem. Največji delež gospodinjstev, ki so pri tem energetsko neučinkovita, pa živi v jugovzhodni Sloveniji. Izsledki navedene raziskave REUS kažejo, da več kot polovica slovenskih gospodinjstev pri uporabi električnih aparatov in naprav za delo in zabavo z energijo ne ravna učinkovito, pri čemer bi povečanje deleža gospodinjstev, ki električne naprave izklapljajo, ko jih ne uporabljajo, znatno zmanjšalo nepotrebno porabo električne energije in izpuste ogljikovega dioksida v ozračje. Več o omenjeni raziskavi si lahko preberete na naslovu www.reus.si.