Z novim energetskim zakonom tudi nove zahteve glede energetskih podatkov

Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško je v sodelovanju s soorganizatorji v okviru projektov MESHARTILITY, SEAP+, Covenant CapaCity in Cep-Rec pred kratkim v Velenju organizirala  okroglo mizo o možnostih izboljšanja izmenjave energetskih podatkov za potrebe priprave lokalnih energetskih konceptov in pripravo trajnostnih energetskih akcijskih načrtov v lokalnih okoljih.
Izhodišče nacionalne okrogle mize je bila izmenjava izkušenj na področju izmenjave energetskih podatkov tako s strani dobaviteljev energije oziroma distributerjev in lokalnih skupnosti kot uporabnikov podatkov za potrebe energetskega načrtovanja v lokalnih skupnostih. Glavni cilj okrogle mize je bil poiskati možnosti za izboljšanje dostopnosti podatkov o rabi energije in s tem olajšati delo tako pripravljavcem načrtov kot tudi ponudnikom energetskih storitev, od katerih se po sedanjih izkušnjah individualno pridobivajo posamezni podatki o rabi energije. S tem bi se tudi občutno izboljšala kakovost obravnavanih podatkov.
V prvem delu so tako bili predstavljeni obstoječi projekti in zakonodajne podlage na energetskem področju, ki obravnavajo izmenjavo energetskih podatkov. Kot je povedal Gregor Plavčak iz Ministrstva za infrastrukturo in prostor, se z novim energetskim zakonom povečujejo tudi pristojnosti lokalnih energetskih agencij, ki bodo v prihodnje aktivneje vključene v postopke izmenjave energetskih podatkov za potrebe energetskega načrtovanja. Po novem Energetskem zakonu bodo podatke o rabi energije dolžni posredovati tudi drugi zavezanci, ne zgolj izvajalci energetskih dejavnosti, kar je tudi posledica prenosa Direktive 2012/27/EU v nacionalno zakonodajo, ki mora biti izvedena do junija 2014 in opredeljuje minimalne zahteve pri zagotavljanju nacionalnih energetskih podatkov.
S strani Statističnega urada RS (SURS) in Agencije za energijo RS (AGEN-E RS) so bili podrobno predstavljeni obstoječi postopki izmenjave energetskih podatkov na nacionalni ravni, pri čemer je Mojca Suvorov iz SURS-a  poudarila pomen povezovanja podatkov in možnosti, ki ne omejujejo dostopnosti podatkov zaradi zaupne narave. Kot je povedala, na uradu že obstaja model KASPeR za natančno prikazovanje podatkov po manjših geografskih območjih, ki pa trenutno ne vključuje podatkov o rabi energije. Tomaž Lah iz Agencije za energijo pa je predstavil dejavnosti agencije na tem področju in navzoče seznanil z evropsko pobudo ebIX, ki opredeljuje poenoten in standardiziran način izmenjave podatkov.
V drugem delu pa je potekala razprava v zvezi z povezovanjem ključnih deležnikov v obstoječih sistemih poročanja in dostopnostjo podatkov na ravni lokalnih skupnosti. Tako so bila predstavljena izhodišča za razvoj zagotavljanja podatkov na vseh ravneh, ključni sklep pa je, da naj se pri razvoju posodobljene izmenjave podatkov ti ne podvajajo v postopkih poročanja, ampak se zbrani podatki vzajemno koristijo. Razpravljalci so še opozorili, da je ob tem zelo pomembno, da se določi tudi ustrezna kakovost posredovanih podatkov, in sicer v smeri, da bo omogočila nadaljnjo obdelavo in načrtovanje ukrepov URE in OVE. (bj)