Med večjimi naložbami Elektra Ljubljana v naslednjem srednjeročnem obdobju izgradnja novih 110 kV povezav.
Z novim letom je v veljavo stopil novi Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, s čimer je Agencija za energijo določila tarifne postavke za omrežnine za sistemskega operaterja električne energije, družbo ELES, in distribucijskega operaterja električne energije, družbo SODO v obdobju 2016‒2018. Akt določa, da se bodo tarifne postavke omrežnine za distribucijski sistem glede na izhodiščno leto 2015 v letu 2016 zvišale za 1,52 odstotka, prav tako tudi v letih 2017 in 2018 glede na predhodno leto.
Kot so povedali v Elektru Ljubljana, jim je po podatkih iz odločbe Agencije za energijo za leto 2016 v primerjavi z letom 2015 sicer za izvedbo storitev za SODO priznano nekoliko več sredstev, hkrati pa se jim zaradi zmanjšanja priznanega donosa na novo elektroenergetsko infrastrukturo iz 7,8 na 7,14 odstotka v letu 2016 (skladno z načrtovanim obsegom investiranja) zniža dobiček in s tem vir financiranja investicij. Poleg tega se Elektru Ljubljana z novim regulatornim obdobjem močno znižuje tudi priznani odstotek izgub električne energije, s čimer družba izgubi tudi dodatni prihodek v letih od 2016 dalje. S povečanjem priznanega zneska za storitve se tako dejansko položaj Elektra Ljubljana glede na predhodno obdobje bistveno ne spremeni.
Pri tem pa so bile z novim aktom o omrežnini sprejete tudi določene spremembe, ki bodo pomembno vplivale še na končne obračune regulativnega leta. Tako se med drugim spremeni način priznavanja stroškov škod, ki se z regulativnim okvirom ne načrtujejo vnaprej, in sicer se razlika med stroški škod in viri za njihovo pokrivanje (poleg odškodnine še omrežnina v višini desetih odstotkov stroškov škod) po novem krije iz donosa, pravijo v Elektru Ljubljana. Sicer pa že v izhodišču, tudi v novem reglulatornem obdobju ostaja neustrezna osnova za določitev stroškov delovanja in vzdrževanja, tj. pretekla realizacija teh stroškov, namesto da bi se določali na podlagi vodov in naprav ter normativov za vzdrževanje in delovanje.
Med večjimi naložbami v naslednjem srednjeročnem obdobju bo Elektro Ljubljana na visokonapetostnem nivoju velik delež sredstev namenil izgradnji novih 110 kV povezav, med drugim DV 2x110 kV Kleče-Litostroj, DV 2x110 kV Potoška vas-Trbovlje, DV 2x110 kV Grosuplje-Trebnje, DV 2x110 kV Bršljin-Gotna vas in DV 2x110 kV Kamnik-Visoko.
Za objekte srednje- in nizkonapetostnega nivoja so za naslednja tri leta načrtovana sredstva nižja od potreb po vlaganjih v ta segment, izraženih v načrtu razvoja omrežja, poudarjajo v Elektro Ljubljana. Zaradi intenzivne sanacije ob žledolomu porušenega srednje- in nizkonapetostnega omrežja v letih 2014 in 2015 se je glede na predvideno zamaknila realizacija drugih objektov. Kriteriji po katerih razvrščajo objekte v plan so nadaljevanje že začetih investicij, izvršitev ukrepa po odločbi inšpekcijskega organa, izboljšanje neustrezne kakovosti električne energije, priklop proizvajalcev električne energije, odmiki na podlagi zahteve tujega povzročitelja, razbremenitev preobremenjenega obstoječega omrežja, revitalizacija starega in dotrajanega obstoječega omrežja, zagotovitev pogojev za priklop predvidenega bodočega odjema na osnovi izdanih soglasij za priključitev, sočasna izgradnja komunalne infrastrukture, predviden nov odjem na osnovi izdanih projektnih pogojev, priključitev odjemalcev na podlagi sprejetih prostorskih aktov in odkupi omrežja po določbah EZ-1.
Največjo posamezno investicijo Elektra Ljubljana predstavlja obnova ob žledolomu porušenega DV 20 kV Logatec-Žiri, sledijo pa daljši 20 kV kabelski vodi na relacijah RTP Polje-Zalog, RTP Litostroj-RP Kozarje, RTP Domžale-JUB (Dol), RTP Domžale-TP Zaboršt, RTP Trebnje-Žužemberk, 20 kV izvodi iz nove RTP Mengeš proti okoliškim industrijskim območjem (Jarše, OIC Komenda, PPC Podgorje), gradnja kabelske povezave 2x20 kV RTP Vrhnika-Borovnica ter gradnja novih transformatorskih postaj kot so TP Litostroj jug, TP Severna vrata, TP Cirje pri Polici, TP Dol Robič, TP Lisec3, TP Tičnica in TP Ščit za namen priključevanja novih uporabnikov, povečanja priključne moči obstoječim uporabnikom in izboljšanja kakovosti električne energije.
Na območju Ljubljane načrtujejo vlaganja v prehod na 20 kV napetostni nivo na območju Zaloga in Papirnice Vevče ter vključevanje 20 kV izvodov v 20 kV stikališča RTP Litostroj, RTP Vič in RTP Polje s ciljem opuščanja 10 kV napetostnega nivoja. Vlaganja v prehod na 20 kV napetostni nivo so načrtovana tudi na območju Hrastnika in Trbovelj kjer načrtujejo ukinitev 10 in 35 kV nivoja do leta 2020.
Med ostalimi investicijami Elektra Ljubljana izstopajo investicije v merilne naprave, ki obsegajo nakup merilne opreme za potrebe obračunskih meritev električne energije pri uporabnikih široke potrošnje, kot nadomestilo za staro izrabljeno merilno opremo. Potreba izhaja iz metroloških zahtev Zakona o meroslovju in njegovih podzakonskih aktov. Pričakujejo tudi objavo Uredbe o ukrepih in postopkih za uvedbo in povezljivost naprednih merilnih sistemov električne energije, na podlagi katere bo potrebno urediti stoodstotno opremljenost merilnih mest z napredno merilno infrastrukturo (pametnimi števci). V sklopu poslovne informatike načrtujejo uvedbo sodobnega poslovnega informacijskega sistema in informacijskega sistema za podporo vzdrževanju skupaj z uvedbo mobilnih rešitve za terenske delavce in vodilne delavce s poudarkom na informacijski varnosti. (pb)