Z novimi HE na Savi bi povečali delež OVE

V Savskih elektrarnah Ljubljana ocenjujejo, da bi z dokončanjem načrtovanih hidroelektrarn na zgornji (doinstalacija HE Moste), srednji (načrtovane pretočne HE in ena ČHE) in spodnji Savi (še preostali dve HE) lahko pridobivali skupaj okrog 2600 GWh električne energije letno ob instalirani moči okrog 890 MW.  

Kot je pojasnil univ. dipl. inž. Blaž Pišek, vodja službe za razvoj iz SEL, je pri oceni neizkoriščenega hidroenergetskega potenciala potrebno izbrati izhodišče. Bruto energetski potencial predstavlja energijo celotne vodne količine, ki odteče v enem letu na določenem odseku vodotoka, pri dani višinski razliki vodnega padca. Tehnično izkoristljiv energetski potencial je tista količina energije, ki jo je možno izrabiti z znanimi tehničnimi rešitvami z upoštevanjem vseh danosti in omejitev v okolju in prostoru. Ekonomsko izkoristljiv potencial pa je tista količina energije, ki jo je možno izrabiti s pozitivnimi ekonomskimi učinki.  

Ekonomsko izkoristljivi energetski potencial  

»Pri oceni možnosti za gradnjo velikih HE in malih HE se je večinoma uporabljal tehnično izkoristljiv energetski potencial. Glede na izkušnje pri umeščanju v prostor objektov državnega pomena in pri prostorskem načrtovanju teh objektov, ter še posebej glede na izkušnje pri teh aktivnostih za velike HE, je veliko primernejše izhodišče za oceno možnosti za gradnjo ekonomsko izkoristljivi energetski potencial. Ta je v Sloveniji  ocenjen na 7.000 do 8.500 GWh na leto, in sicer glede na bruto potencial vseh vodotokov v Sloveniji, ki znaša 19.440 GWh na leto, ter tehnično izkoristljivi energetski potencial 9.145 GWh na leto,« je povedal univ. dipl. inž. Pišek.  

Ekonomsko izkoristljivi energetski potencial je odvisen od različnih spremenljivk, kot so npr. razvoj novih tehnologij za HE, cenovna razmerja energentov ter strateških usmeritev za družbeni razvoj. Dejanska velikost energetskega potenciala, ki ga bo moč še izkoristiti, bo tako znana šele kot rezultat prostorskega in energetskega načrtovanja na podlagi treh stebrov: okolja, družbe in ekonomije. Osnova za tak način načrtovanja so npr. Vodilna načela o razvoju na področju hidroenergetike v Donavskem bazenu, ki jih upošteva tudi Mednarodna komisija za Savski bazen v svojih dokumentih, npr. v Načrtu upravljanja voda za Savski bazen.  

»V Savskih elektrarnah ocenjujemo, da bi z dokončanjem načrtovanih HE na zgornji (doinstalacija HE Moste), srednji (načrtovane pretočne HE in ena ČHE) in spodnji Savi (še preostali dve HE) lahko pridobivali skupaj okrog 2600 GWh električne energije letno ob instalirani moči okrog 890 MW. Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov določa, da je za Slovenijo nacionalni cilj, da se delež energije iz obnovljivih virov energije v končni porabi energije v letu 2020 dvigne na 25 % iz 15,6 % v letu 2006,« je pojasnil univ. dipl. inž. Pišek.   

Glede na to, da ima Slovenija dovolj ekonomsko in okoljsko sprejemljivega neizkoriščenega potenciala rek, je smiselno, da se velik del nacionalnega cilja deleža energije iz obnovljivih virov energije, doseže z razvojem v hidroenergetiki. Največji delež neizkoriščenega potenciala je na reki Savi, kar ob že sprejetih pravnih podlagah (Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola, Zakon o pogojih za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save) pomeni prednost pri izrabi potenciala na Savi.  

Letošnje investicije Savskih elektrarn Ljubljana  

V letu 2016 so poleg večjih obnovitvenih del načrtovane tudi investicije v hidroelektrarne na srednji Savi ter investicije v celostno obnovo z bistvenim povečanjem proizvedene električne energije za malo HE Goričane na reki Sori in malo HE Borovlje na Savi nad HE Moste.  

»Kljub zastoju na projektu izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi računamo, da se bo projekt uspel nadaljevati, saj tudi predlog usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije poudarja pomen in razvojne možnosti hidropotenciala v Sloveniji. Kot partner v skupni družbi za izgradnjo (SRESA) skupaj s HSE in GEN energijo si bomo prizadevali predvsem za prevzem vloge izvajalca optimalnega obratovanja in vzdrževanja celotne verige HE na Savi. Za ta cilj ima družba kadrovski potencial,« je dejal univ. dipl. inž. Pišek.  

V okvir umeščanja hidroelektrarn na ljubljanskem in litijskem delu srednje Save je vključena tudi pobuda za tretji agregat na lokaciji Medvode, saj bo s tem doseženo obratovanje HE na reki Savi kot sklenjene verige. V letu 2016 je za investicijo načrtovano okrog 3,5 milijona evrov. Gradnja HE na srednji Savi je načrtovana v obdobju od leta 2018 do 2032.  

Savske elektrarne Ljubljana bodo kot solastnik družbe HESS d.o.o. še naprej sodelovale pri izgradnji HE Brežice in HE Mokrice. HE Brežice je v fazi gradnje z načrtovanim zaključkom v letu 2017, HE Mokrice pa v fazi priprave gradnje po sprejeti Uredbi o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Mokrice (Uradni list RS, št. 69/2013).  

Pozitivni makroekonomski učinki verige HE  

V prid čim prejšnji odločitvi in pričetku gradnje verige HE na srednji Savi je univ. dipl. inž. Pišek omenil naslednje pozitivne makroekonomske učinke:  

-Ob povprečni lastni ceni 30 evrov/MWh se cena električne energije v EES zniža za 8,3% pri povečanem povpraševanju 1-3% in pri nespremenjenem povpraševanju po električni energiji 10,8%.  

-Povprečna interna stopnja donosnosti pri 8% diskontni stopnji znaša 6,44%.  

-V času gradnje verige HE bi bilo dodatno zaposlenih 13.478 ljudi.  

-Izgradnja HE vpliva na 667 milijonov evrov večjo neposredno produkcijo slovenskega gospodarstva in 537 milijonov evrov posredno ter 397 milijonov  evrov na povečanje DDV.  

-Prihranek 1.339.200 ton premoga (1.005 km dolga vlakovna kompozicija), 948.600 ton letno manj emisij CO2, 6.342 ton manj emisij SO2 in 2.501 ton manj emisij NOX.  

-Ekonomsko ovrednoteni prihranki emisij 24 milijonov evrov na leto.  

-Izgradnja HE na srednji Savi bi prispevala k večji energetski neodvisnosti Osrednjeslovenske in Zasavske regije.  

-Zmanjšala bi se uvozna odvisnost od uvoženih virov energije in povečala energetska varnost.  

Podobni učinki veljajo tudi za verigo HE na spodnji Savi, ki dosega oz. bo dosegala številne okoljske, energetske, kmetijske, lokalne in gospodarske učinke: povečanje deleža OVE in zmanjšanje emisij CO2; izboljšana kvaliteta oskrbe z električno energijo in izboljšana konkurenčnost na trgu; možnosti namakanja, nadzorovan dvig podtalnice in posledično zmanjševanje suše; velike količine pitne vode iz podtalnice; nov razvoj v turistični panogi; kontinuirano delo gradbene operative in projektive, strojne in elektro industrije (90% opreme in storitev se izvede v Sloveniji).  

Hidroenergetski projekti družbe SEL v letu 2016  

Glede aktualnih hidroenergetskih projektov v Savskih elektrarnah Ljubljana pa je univ. dipl. inž. Pišek pojasnil, da so v letu 2016 poleg večjih obnovitvenih del načrtovane tudi investicije v HE na srednji Savi. Savske elektrarne Ljubljana bodo kot solastnik družbe HESS še naprej sodelovale pri izgradnji HE Brežice in HE Mokrice. HE Brežice je v fazi gradnje z načrtovanim zaključkom v letu 2017, HE Mokrice pa je v fazi priprave gradnje po sprejeti Uredbi o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Mokrice (Uradni list RS, št. 69/2013).  

Sicer pa je v družbi SEL letos predviden zaključek projekta celostne obnove z bistvenim povečanjem proizvedene električne energije za malo HE Goričane na reki Sori. V letu 2016 načrtujejo tudi investicijo MHE Borovlje z zapornico na prodni pregradi.