Evropska komisija v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB) pojasnjuje, kako najbolje združevati financiranje iz skladov ESI in EFSI.
Evropska komisija je v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko objavila nove smernice o skupni uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESI) ter Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI).
Pojasnila oziroma praktični nasveti, kako najbolje združevati financiranje iz teh skladov, nosilcem projektov in lokalnim oblastem omogočajo, da najbolje izkoristijo oba instrumenta za financiranje projektov. Skupna uporaba skladov ESI in sklada EFSI je zlasti zanimiva za nekatere države ali sektorje, kjer strukturni skladi ponujajo velike priložnosti in kjer se sam sklad EFSI jamstev do zdaj še ni začel uporabljati v celoti.
ESI in EFSI sta namreč dva instrumenta, ki sta bila oblikovana na različen način, vendar se glede samega namena – t.j. boja proti upadu naložb ter spodbujanja rasti ter ustvarjanja novih delovnih mest – dopolnjujeta. Pri združevanju uporabe sredstev obeh instrumentov gre torej za kombiniranje različnih načinov financiranja in profilov tveganj. Pri strukturnih skladih gre večinoma za financiranje z nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti, ki jih izvajajo organi upravljanja v državah članicah, medtem ko sklad EFSI zagotavlja instrumente za financiranje projektov z več tveganji preko Evropske investicijske banke.
Spomnimo, EFSI je osrednji element Naložbenega načrta za Evropo, ki je ena izmed prednostnih nalog Evropske komisije pod vodstvom predsednika Junckerja, s katerim želi komisija spodbuditi raven naložb v Evropi, zlasti zasebnih, z namenom povečanja gospodarske rasti, delovnih mest in konkurenčnosti.
EFSI je namenski sklad, ki bo s podporo jamstva EU zagotavljal varnost vlagateljem in spodbujal zasebna vlaganja za sodelovanje v projektih z višjimi stopnjami tveganja. Cilj je v prihodnjih treh letih pridobiti do 315 milijard evrov novih naložb. Sklad bo financiral bolj tvegane strateške projekte na področju infrastrukture v vsej EU, kot so širokopasovna omrežja, energija in promet, izobraževanje, raziskave in inovacije ter energija iz obnovljivih virov in energijska učinkovitost, in sicer v višini 240 milijard evrov. Sklad bo upravljala in gostila Evropska investicijska banka (EIB), sofinancirala pa ga bo Evropska komisija.