Z novimi tehnologijami do optimalnejšega obratovanja

Čeprav v javnosti in strokovnih krogih projekti in tehnologije, ki jih izvaja ELES, niso tako poznani, kot denimo inovacije v distribuciji na področju pametnih števcev, je njihov učinek na odjemalce zelo pomemben. Na poti od hišnega priključka do elektrarne, ki za prebivalce proizvaja električno energijo, je v zadnjih petih letih prišlo do velikih sprememb, tako v Sloveniji kot v celotni Evropski uniji. Klasične elektrarne, ki so v preteklosti zagotavljale fleksibilnost in stabilnost, se zapirajo, nadomeščajo jih obnovljivi viri, ki pa jih v tem pogledu ne morejo nadomestiti. Obnovljivi viri so zelo slab vir izravnave, obenem pa zelo negativno vplivajo na pretoke v omrežju in s tem na čezmejne prenosne zmogljivosti. Po drugi strani trgovci z električno energijo, ki v sistemu zastopajo odjemalce, pričakujejo čim večje in čim bolj zanesljive zmogljivosti za čezmejno trgovanje, ker to močno vpliva na njihovo vsakodnevno poslovanje. Agencija za energijo pričakuje čim manjše stroške izravnave sistema, ker ima to neposreden vpliv na položnice, ki jih plačujejo prebivalci.

ELES lahko to situacijo, kot pravi koordinator direktorja za področje razvoja mag. Uroš Salobir, obvladuje samo z novimi prijemi, ki dajejo prednost razvoju omrežja, ta razvoj pa mora temeljiti na raziskavah, inovacijah in medsebojnem strateškem povezovanju med elektroenergetskimi podjetji. Optimizacija izrabe obstoječega omrežja je še toliko bolj pomembna, saj ima Slovenija pri prenosu električne energije izjemno pomembno geografsko lego. Leži na prehodu številnih prenosnih poti v smeri vzhod-zahod in sever-jug.

Pri inovacijah na področju prenosa električne energije se torej ne pogovarjamo več samo o prednostih, ampak o nujnih programih, s katerimi bomo elektroenergetski sistem ohranjali na ravni, kakršno imamo danes, in to tako z vidika stroškov kot kakovosti.

Projektov na področju prenosa je veliko, pravi mag. Salobir, glede konkretnih rezultatov pa se lahko ELES najbolj pohvali s sistemom za ugotavljanje meja obratovanja, s katerim je možno daljnovode obremeniti preko njihovih normalnih meja, če vremenski pogoji to dopuščajo. Drugi, prav tako uspešen projekt je po njegovem mnenju vključitev odjemalcev v izravnavo sistema s 15-minutno odzivnostjo. Slovenija je ena vodilnih držav na področju vključevanja odjemalcev v izravnavo sistema, ELES pa zagotavlja ključne elemente za delovanje tega mehanizma, čeprav tega mehanizma ne vzdržujemo sami.

V letu 2014 in 2015 je ELES poskusil iz vloge udeleženca v konzorcijih preiti v višjo raven, v vodilnega partnerja konzorcija. Glavni izziv je namreč, kako v nekem večjem konzorciju pridobiti dovolj velik vpliv na program dela, da ne bo sodelovanje samo sebi namen. Prav tako ni vseeno, kdo izbira partnerje v konzorciju, kar je bombonček v roki vodilnega partnerja. Se pa s tem seveda poveča obremenjenost in odgovornost ključnih kadrov v podjetju, kar zahteva podporo, zavedanje in ciljno usmerjenost preko celotnega podjetja. To je ELES, kot poudarja mag. Salobir, z različnimi prijemi, kjer je treba omeniti tudi osebni angažma direktorja mag. Aleksandra Mervarja, uredil in v prvi polovici tega leta oddal prijavo za dva projekta, v katerih ima ELES vodilno vlogo.

Prvi je projekt SINCRO.GRID, pri katerem s partnerji iz Slovenije in Hrvaške vzpostavljamo napredne sisteme za obvladovanje omrežne napetosti in baterijskih hranilnikov energije, drugi pa se imenuje FutureFlow, pri katerem z dvanajstimi partnerji iz cele Evrope vključujemo odjemalce v najbolj zahtevne procese izravnave. Oba projekta sta namenjena prej omenjenemu zagotavljanju fleksibilnosti sistema ob visokem deležu proizvodnje iz obnovljivih virov. Projekta SINCRO.GRID in FutureFlow bosta zahtevala veliko večji angažma, kot ga je bil ELES glede evropskih projektov vajen v preteklosti. Tudi sredstva, na katera cilja pri teh dveh projektih, so skoraj 20-krat večja od sredstev, ki jih je pri posameznem evropskem projektu pridobil doslej. Če bo Elesu s prijavo uspelo, se bo z njima ukvarjal naslednjih pet let.

Dolgoročni cilj Elesa pa je, da tudi v prihodnosti najde čim več programov, v katerih bo lahko prevzel pobudo in s tem ustvaril boljši strateški učinek za podjetje in celotno elektrogospodarstvo.Mag. Uroš Salobir:»V preteklosti smo uspeli pridobiti sredstva za nekatere večje investicije: daljnovod Beričevo–Krško, prečni transformator v Divači, študijo daljnovoda Okroglo–Videm in študijo visokonapetostne enosmerne povezave Slovenija¬Italija. Prav tako smo se uspešno pridružili mednarodnim konzorcijem Umbrella, eBadge, BioEnergyTrain in Reliance. Zneski subvencij se gibajo nekje med 100 tisoč evrov za manjše projekte do 3,6 milijona evrov, ki smo jih pridobili za gradnjo daljnovoda Beričevo–Krško.«

Polona Bahun