S prigradnjo plinsko-parne kogeneracije bodo v Energetiki Ljubljana, enota TE-TOL, zmanjšali porabo premoga in emisije snovi v zrak ter nadomestili del proizvodnje iz blokov 1 in 2. Z izbrano tehnologijo se bo ob enaki proizvodnji toplotne energije podvojila proizvodnja električne energije.
Po podatkih Energetike Ljubljana je projekt plinsko parne enote del Strategije razvoja družbe Energetika Ljubljana za obdobje 2014-2024. Kot tak je eden ključnih virov, ki bo po letu 2020 omogočil nadaljevanje visoko učinkovite soproizvodnje z okolju prijaznejšim virom - zemeljskim plinom ter hkrati zmanjšal odvisnost izključno od premoga. Izpolnjene bodo zahteve za učinkovito rabo primarnih energentov, emisijske zahteve Direktive IED ter ostali zakonodajni okviri. Ljubljana bo zadržala vsaj 75-odstoten delež toplote za daljinsko ogrevanje iz visoko učinkovitih soproizvodnih virov (SPTE), kot to zahteva Direktiva o energetski učinkovitosti (EED).
Še vedno bo ohranjen optimalen delež proizvodnje toplote iz soproizvodnih virov in vršnih vročevodnih kotlov. Projekt po svoji toplotni moči deloma nadomešča toplotno moč dveh proizvodnih enot, ki bodo prenehale z obratovanjem s 1. julijem 2020. Tako gre tudi v tem delu za optimizacijo in prilagoditev manjši porabi energije skladno z izvajanjem ukrepov učinkovite rabe energije v MOL. S projektom bo moč izvesti oz. uresničiti zaveze iz Prehodnega nacionalnega načrta.
Predvideni dve enoti toplotne moči okoli 110 MW
Kot sta povedala vodja projekta Janez Rupar in član projektnega tima Herman Janež iz Energetike Ljubljana, TE-TOL, je za izvedbo omenjene naložbe že pridobljeno gradbeno, okoljsko in energetsko dovoljenje, ki pa jih bo potrebno prilagoditi končni izbrani konfiguraciji. Projekt je uvrščen v prvo prioriteto strateških projektov družbe. Po pripravi Strategije razvoja združene družbe se sedaj izpolnjuje kriterij zagotavljanja finančno vzdržnega poslovanja družbe in zagotavljanja sredstev za lastno udeležbo pri projektu.
Ocenjena vrednost projekta se giblje okoli 117 milijonov evrov brez DDV, v kar je vključena tehnološka oprema in stroški investitorja. V to ceno niso vključeni stroški financiranja do zaključka gradnje, ki so odvisni od višine posojila in stanja na finančnih trgih ter po oceni znašajo okoli 10 odstotkov.
V tehnološki konfiguraciji nove plinsko parne kogeneracije sta predvideni dve enoti skupne vhodne toplotne moči okoli 110 MW, električne moči razreda 2x 50 MW, vsaka s plinsko turbino s pripadajočim generatorjem in parnim utilizatorjem, ki bosta s skupnim parovodom povezani z obstoječo revitalizirano parno turbino velikostnega reda 40 MWe. Javni razpis za sklop glavne tehnološke opreme bo predvidoma objavljen v letu 2016, investicija pa predvidoma zaključena do začetka leta 2020.
Po Operativnem programu zmanjševanja emisij iz velikih kurilnih naprav se bodo letne kvote dovoljenih izpustov dušikovih oksidov znatno zmanjšale. Emisije prahu in žveplovega dioksida pri uporabi zemeljskega plina so skoraj nične, zato se bodo z delno zamenjavo premoga s plinom občutno zmanjšale tudi te.
Bistven tehnološki dejavnik, ki je že TE-TOL, sedaj pa Energetiko Ljubljana, spodbudil k odločitvi za to investicijo, je po besedah vodje projekta Ruparja iztekajoča se življenjska doba premogovnih blokov 1 in 2, katerih prenehanje obratovanja je predvideno v letu 2020, ter bloka 3, katerega življenjska doba se izteče štiri leta pozneje.
V Energetiki Ljubljana so upoštevali tudi dejstvo, da je specifičen indonezijski premog z nizko vsebnostjo žvepla od njih oddaljen 25 dni ladijskega prevoza. Z uvedbo zemeljskega plina kot goriva, se bo poleg okoljskega vidika povečala tudi zanesljivost proizvodnje, saj bodo imeli na voljo tri vrste goriva - premog (37 odstotkov), zemeljski plin (55 odstotkov) in lesne sekance (10 odstotkov).
Kaj prinaša projekt plinsko parne kogeneracije
Kot je glede nameravane izgradnje plinsko-parne kogeneracije toplotne in električne energije nadalje pojasnil vodja projekta Janez Rupar, je osnova za določanje velikosti takega objekta delno nadomeščanje vhodne toplotne moči bloka 1 in 2 v velikosti približno 110 MW.
Omenjena bloka bodo predvidoma zaprli do leta 2020. Njuna tehnološka zastarelost je bil prvi razlog, da so se odločili za ta projekt, v novejšem času pa so vse bolj pomembni tudi ekološki razlogi. Odločitev jim narekuje direktiva IED, po kateri bomo morali do leta 2020 precej znižati mejne emisijske vrednosti dušikovih in žveplovih oksidov.
Po Ruparjevih besedah bodo s prigradnjo plinsko parne enote uspešno zasledovali okoljske cilje, povečala se bo diverzifikacija primarnih goriv in tudi zanesljivost obratovanja. Z elektroenergetskega vidika bodo proizvodnjo električne energije v soproizvodnji povečali za več kot dvakrat v primerjavi s sedanjo letno proizvodnjo. Nova plinsko parna enota bo zaradi dveh turbin bolj prilagodljiva za zahteve nudenja sistemskih storitev za elektro energetski sistem.
»Občuten bo prispevek k doseganju okoljskih zavez Slovenije, saj se bo občutno povečala proizvodnja električne in toplotne energije v visoko učinkoviti soproizvodnji. Zaradi svoje prilagodljivosti bo enota še laže nudila sistemske storitve – najbolj sekundarno in terciarno regulacijo, v manjšem obsegu pa tudi primarno regulacijo, zaradi svoje strateške lege pa tudi otočno obratovanje – oskrbo Mestne občine Ljubljana z električno energijo v primeru težav v elektroenergetskem sistemu. Ob tem upamo, da bodo sistemske storitve primarna regulacija in pripravljenost na otočno obratovanje prepoznane kot plačljive sistemske storitve, enako kot so sekundarna in terciarna regulacija,« je povedal Rupar.
Kot je k temu še dodal član projektnega tima Herman Janež, se bodo izkoristile tudi možnosti trženja sistemskih storitev, terciarne in sekundarne regulacije ter samostojnega zagona. Tako oblikovani prihodki bodo zagotavljali dolgoročno vzdržno poslovanje družbe, omogočena pa bo tudi izvedba drugih investicij.
Miro Jakomin