Na področju sončne energije se ustvari največ delovnih mest, vendar pa so ključna področja razvoj tehnologij in opreme in ne montaža sistemov.
Po besedah Franka Nemca iz Agencije za prestrukturiranje energetike v Sloveniji veliko preveč pozornosti namenjamo spodbudam investicij v sončne elektrarne, praktično nič pa dejavnostim povezanim z razvojem tehnologij in opreme, ki pa prinašajo največje dodane vrednosti. Po nekaterih podatkih naj bi se v celotnem ciklu sončnih elektrarn na leto ustvarilo do 38 novih delovnih mest/MW, kar je veliko več kot na drugih področjih proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Tako naj bi bil tovrstni izkupiček pri vetrnih elektrarnah 15, pri termoelektrarnah 14, pri hidroelektrarnah 11 in pri zemeljskem plinu 3,4 delovna mesta na MW. Omenjeni podatki seveda veljajo za celotno verigo dejavnosti, od načrtovanja, proizvodnje opreme do instaliranja naprav.
Kot poudarja Franko Nemac, je še zlasti pri obnovljivih virih energije pomembna proizvodnja opreme, ker je gorivo zastonj. Če pa naprave samo instaliramo, je lokalno ustvarjenih delovnih mest, bistveno manj. Zato bi po njegovem mnenju država morala vsaj polovico finančnih sredstev namenjenih temu področju, ali raje še več, nameniti za raziskovalne, razvojne dejavnosti in za spodbujanje proizvodnje opreme za vse vrste obnovljivih virov. Ker pa tega doslej nismo počeli, smo ustvarili relativno malo delovnih mest v Sloveniji in se bo pretežni del spodbud, preko uvožene opreme in posojil, prelil v tujino.
Slovenija je sicer sistem podpiranja izgradnje obnovljivih virov energije uvedla že v letu 2002, vendar je bila odkupna cena za sončne elektrarne takrat le 0,28 €/kWh in ob takratnih investicijah 10.000 €/kW nestimulativna. V letu 2004 je država dvignila odkupne cene na 0,37 €/kWh, kar je bilo dovolj spodbudno, da so postale zanimivejše za gradnjo. Do leta 2008 so se odkupne cene dvignile na 0,40 €/kWh. S preureditvijo sistema podpor v letu 2009 za vse obnovljive vire energije, ki je podaljšala obdobje zagotovljenih odkupnih cen na 15 let, pa so se pogoji izgradnje OVE še nekoliko izboljšali. Ob vzporednem izjemnem padcu cen opreme so bili pogoji investiranja v obdobju 2010-2012 tako dobri, da se primerjalno današnje stanje na prvi pogled zdi povsem nestimulativno. Pogled, ki upošteva samo odkupne cene pa je zavajajoč, saj je treba hkrati upoštevati, da so v dobrih desetih letih cene potrebne opreme za postavitev sončne elektrarne padle iz 10.000 €/kW na 1.000 do 1.500 €/kW. Tako je dejstvo, pravi Franko Nemac, da bomo, če nam uspe danes zgraditi sončno elektrarno za 1.300 €/kW, dosegli enak donos kot leta 2009. Pogoji za vlaganje v sončne elektrarne tako danes res niso tako ugodni kot v obdobju 2010-2012, vendar pa je treba takratne pogoje obravnavati kot napako sistema, ki ni ustrezno odreagiral na spremembe, in ne kot utemeljeno pravilo. (bj)
E-novice
Dvakrat na teden v svoj e-nabiralnik prejmite novosti iz
področja elektrogospodarstva.
Prijavi se
Naročite revijo
Na leto izide 6 številk revije. Cena posamezne številke je 5 EUR, celoletna naročnina pa znaša 30 EUR + DDV.
Naroči revijo