V Ljubljani je danes potekala 6. konferenca o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije.
Konferenca Obnovljivi viri in učinkovita raba energije privabi vsako let več udeležencev, kar glede na aktualnost tem, o katerih na njej govorijo, ne preseneča. Da gre za ključna področja prihodnjega energetskega razvoja, je v uvodnem nagovoru poudaril tudi direktor direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor Julijan Fortunat, ki je opozoril na ključne evropske strateške usmeritve. Kot je dejal, se Evropa na energetskem področju vse bolj spogleduje z obdobjem do leta 2050 in poudarja postopen prehod v brezogljično družbo, čemur naj bi seveda sledila tudi Slovenija. Po besedah Julijana Fortunata je na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe potekalo precej aktivnosti, a nas veliko izzivov na tem področju še čaka. Obeta se tudi nekaj zakonodajnih novosti, pri čemer naj bi februarja objavljeni noveli energetskega zakona v kratkem sledili še potrebni podzakonski akti, v nadaljevanju pa tudi posamezni novi zakoni, ki bodo urejali specifična energetska področja. Nekaj novosti se obeta tudi v evropski zakonodaji. Tako naj bi že junija bila sprejeta nova direktiva, ki bo določala obvezujoče ukrepe za dosego 20-odstotnega zmanjšanja porabe energije do leta 2020, nanašali pa se bodo predvsem na vodilno vlogo javnega sektorja,energetske preglede, spodbujanje kogeneracij in uvajanje sheme energetskih prihrankov pri dobaviteljih in prodajalcih. Kot je poudaril Julijan Fortunat,pa je ključno sporočilo evropskih strateških energetskih dokumentov, da nizkoogljični modeli poslovanja ne prinašajo več stroškov od klasičnih, temveč nasprotno, državam, ki se zanje določajo, omogočajo tehnološki razvoj in ustvarjajo nove poslovne priložnosti.
Prehod v nov energijski sistem je pod določenimi pogoji možen
Sonaravni energetski sistem brez emisij je po besedah dr. Petra Novaka uresničljiva vizija, se je pa ob tem treba zavedati, da brez odločne in brezpogojne podpore politike in kapitala na kratki rok ni izvedljiva. Po njegovem mnenju tudi ni razvidna iz sedanjega predloga NEP, kjer so zadeve zastavljene bolj v smeri ohranitve obstoječega stanja, brez upoštevanj napovedi, kakšen naj bi bil svet oziroma oskrba z energijo okoli leta 2050. Zato bi bilo treba po njegovem prepričanju postavljena izhodišča temeljito prevetriti, pri čemer naj bi v prihodnosti namesto obstoječih zaživeli trije ključni nosilci energetskega razvoja, in sicer električna energija,zlasti tista iz obnovljivih virov energije, metan in metanol kot novo pogonsko sredstvo za vozila. Za njihovo uvedbo namreč ni potrebnih velikih naložb v novo infrastrukturo, tehnologijo in potrebno znanje pa v Sloveniji že imamo. Seveda pa za uresničitev scenarija Slovenije kot tehnološko visoko razvite brezogljične družbe po besedah dr. Novaka potrebujemo najprej smelo politično odločitev, v nadaljevanju pa prerazporeditev javnih in zasebnih sredstev iz količinske v kakovostno rast gospodarstva ter dogovor z raziskovalnimi in razvojnimi ustanovami o podpori tovrstnim ciljem z zagotovitvijo industrijskega preboja.
V dopoldanskem delu posvetovanja je v nadaljevanju mag. Djani Brečevič predstavil evropske izkušnje na področju fiskalne politike spodbujanja obnovljivih virov, kjer uporabljajo različne modele od oprostitev različnih dajatev in olajšav do ugodnih posojil in subvencij, Tadeja Kovačič pa možnosti sofinanciranja, ki jih pravnim in fizičnim osebam nudi EKO sklad. (bj)