Kot so zapisali v sporočilu za javnost, trditev Zdravniške zbornice Slovenije, da bi Energetika Ljubljana lahko dobila koncesijo za sežiganje odpadkov v Ljubljanski kotlini za 30 let brez predhodne presoje vplivov na okolje, ne drži. Že na področju umeščanja tovrstnih objektov v prostor je namreč treba izvesti postopke celovite presoje vplivov na okolje. Prav tako je treba izvesti postopke presoje vplivov na okolje za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobiti pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave še pred začetkom gradnje. Okoljevarstveno dovoljenje zavezuje objekt, da deluje pod ravnmi emisij, ki so povezane najboljšimi razpoložljivimi tehnikami za sežiganje odpadkov.
V primeru, da bi Energetika Ljubljana na javnem razpisu na podlagi te Uredbe pridobila koncesijo za opravljanje obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, le-te ne bi mogla opravljati, če ne bi imela za ta namen izvedenih vseh potrebnih postopkov in pridobljenih vseh potrebnih dovoljenj. Zato je zaskrbljenost in z njo povezan očitek Zdravniške zbornice Slovenije pristojnemu ministrstvu odveč. Zgradili bi najsodobnejši objekt za energijsko izrabo goriva, pridobljenega iz procesa predelave mešanih komunalnih odpadkov v zbirno-predelovalnem centru RCERO Ljubljana. Ta bi temeljil na uporabi najboljše razpoložljive tehnike (BAT) ter dobrih praks iz tujine. Na ta način bi komunalne odpadke, ki jih zberejo in predelajo v Ljubljani, koristno uporabili za proizvodnjo toplotne in električne energije, ki je potrebna za energijsko oskrbo Ljubljane.
Kot pojasnjujejo v Energetiki Ljubljana, je sežiganje odpadkov skladno z zakonom obvezna državna gospodarska javna služba. V Uredbi je tudi točno določeno, da bi se energijsko izrabil samo tisti del mešanih komunalnih odpadkov, ki se ga po vseh izvedenih predhodnih postopkih predelave ne da več reciklirati.
Slovenija se je na področju ravnanja z odpadki znašla pred velikim izzivom, saj se količine odpadkov ne zmanjšujejo po pričakovanjih, imamo pa samo eno sežigalnico komunalnih odpadkov v Celju, katere kapaciteta ne zadostuje količini odpadkov, ki jih ni mogoče več reciklirati. V hierarhiji ravnanja z odpadki, z upoštevanjem načel krožnega gospodarstva, je energijska izraba nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov navedena pred odlaganjem odpadkov na deponije. Pri tem se energijska vrednost odpadkov v procesu zgorevanja uporabi za proizvodnjo električne in toplotne energije.
Prav tako je Ljubljana prva prestolnica v Evropi, ki je pristopila k programu Zero Waste od njega še precej oddaljena. Soočamo se tudi s problematiko zapiranja državnih meja, ki lahko omejijo izvoz odpadkov, zato te razmere potrebujejo odločne ukrepe na ravni države.
Z objektom za energijsko izrabo komunalnih odpadkov, predelanih v RCERO Ljubljana, bi lahko trajno rešili problem nereciklabilnih komunalnih odpadkov, ki nastanejo v procesu predelave v RCERO Ljubljana, ki jih sedajo večinoma izvažamo. Mešane komunalne odpadke, ki smo jih ustvarili sami, bi koristno - energijsko uporabili in v praksi uresničili načelo krožnega gospodarstva na področju ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki. S sežigalnico bi trajno nadomestili približno 60 tisoč ton indonezijskega premoga, ki ga sedaj v Energetiki Ljubljana uporabljajo v procesu proizvodnje. Stabilizirali bi cene ogrevanja v daljinskem ogrevalnem sistemu ter ustvarili pogoje za energijsko (vsaj delno) samozadostno oskrbo Ljubljane in zmanjšali odvisnost od svetovnih trgov z energenti in cenovnih šokov, ki se na teh trgih dogajajo.
Za postavitev tovrstnega objekta v Ljubljani sta skladno z veljavnim OPN iz leta 2010, ki ga je potrdil mestni svet MOL, predvideni dve lokaciji, in sicer ob Zaloški cesti, ki zajema prostor in energetsko infrastrukturo, s katero upravlja Energetika Ljubljana (proizvodna enota TE-TOL) ter ob Letališki cesti (pri obvoznici).
Predlog najprimernejše lokacije bo izoblikovan po izdelavi Občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je v pripravi. Potrditev predloga bo izvedena po opravljenem postopku javne obravnave vseh zainteresiranih občanov. Formalno veljavnost izbora pa bodo sprejeli in potrdili svetniki, ki so izvoljeni v Mestni svet MOL.
Kot snovalci projekta za energijsko izrabo odpadkov so in bodo ostali zavezani k dialogu in odprti komunikaciji z vsemi ključnimi deležniki: od civilne družbe, odločevalcev, do stroke, katere zelo pomemben del predstavlja tudi Zdravniška zbornica Slovenija. Z učinkovitim komuniciranjem želijo argumentirano odgovoriti na vsa vprašanja in razjasniti tudi morebitne netočne informacije, so še izpostavili v Energetiki Ljubljana. (pb)