Po napovedih strokovnjakov se bomo morali v prihodnjih letih sprijazniti z vse daljšimi obdobji vročine, kar pomeni tudi naraščanje potreb po hlajenju prostorov, ki pa si ga vsi ne morejo privoščiti. Po ocenah si v EU kar petina prebivalstva ali več kot 100 milijonov ljudi poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov, njihovo število pa bi se v naslednjih letih utegnilo še povečati. V društvu za sonaraven razvoj Fokus zato opozarjajo, da bi morali odločevalci pri sprejemanju politik za obvladovanje energetske revščine vključiti tudi posledice podnebnih sprememb. Kot pravijo, energetska revščina ni več problem samo pozimi, ampak tudi poleti. Z drugimi besedami to pomeni, da se ne srečujemo več samo s težavami, s katerimi se ljudje srečujejo v zimskem obdobju zaradi premrzlih domov, ampak vse bolj tudi zaradi nevzdržno in nezdravo vročih domov poleti. Vročinski valovi in njihovi spremljajoči ekstremni vremenski dogodki – suše, požari, nevihte – nesorazmerno prizadenejo najbolj ranljive dele prebivalstva, pri čemer so v najslabšem položaju navadno ravno tisti z nižjimi dohodki, brezposelni, starejši, ženske, ljudje z zdravstvenimi težavami in brezdomci, saj običajno živijo v najbolj neustreznih domovih (ali jih sploh nimajo) in imajo slabši dostop do hlajenja.
Po besedah predstavnikov Fokusa bi zato morali nujno več pozornosti nameniti tudi temu vprašanju, pri čemer bi morali načrti za prilagajanje podnebnim spremembam nujno vključevati tudi več zelenih površin v mestih, naložbe v udobna energetsko učinkovita stanovanja, ki jih oskrbujejo obnovljivi viri energije, dobro zasnovano ulično vegetacijo ter zelene strehe in stene, ki zgradbe izolirajo in senčijo.