Evropska komisija v analizi razmer na področju energetike ugotavlja, da so posledice vojne v Ukrajini za trg energentov še vedno močno prisotne, zato so še vedno potrebni določeni ukrepi. Ministri so zato potrdili podaljšanja Uredbe Sveta o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, zanesljivimi referenčnimi cenami in čezmejno izmenjavo plina, Uredbe Sveta o vzpostavitvi popravnega mehanizma za trg, ki bo državljane Unije in gospodarstvo zaščitil pred previsokimi cenami in nekatera določila iz Uredbe Sveta o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov. Uredbe so bile na podlagi 122. člena Pogodbe o delovanju EU sprejete konec leta lani, kot odziv na visoke cene energentov ter negotovost pri dobavi zemeljskega plina. Pod točko razno je Komisija podala informacije o zadnjih aktivnostih v zunanjih energetskih odnosih EU, zadnjem stanju pripravljenosti med kurilno sezono, oceni osnutkov posodobljenih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ter o nujnosti čim hitrejšega prenosa direktive o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov in direktive o energetski učinkovitosti.
Zasedanja se je preko videopovezave udeležil tudi ukrajinski minister za energijo German Galushchenko ter predstavil zadnje stanje na področju energije v Ukrajini. Litvanska delegacija je v intervenciji podala svoje pomisleke glede jedrske varnosti in preglednosti ob začetku komercialnega obratovanja drugega bloka beloruske jedrske elektrarne Ostrovec. Finska delegacija je poročala o nedavnem incidentu na energetski borzi Nordpool, ko je napaka manjšega norveškega podjetja pri oddaji ponudbe za več ur povzročila negativno tržno ceno električne energije. Grška delegacija je ministre držav članic, ki sodelujejo v Pobudi za energetsko povezanost Srednje in Jugovzhodne Evrope, povabila na ministrsko srečanje, ki bo 18. in 19. januarja 2024 v Atenah. Belgijska delegacija pa je predstavila delovni program svojega predsedovanja Svetu EU na področju energije.
Srečanja v Bruslju se je kot predstavnik Slovenije udeležil državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl, ki se je pred zasedanjem udeležil tudi zasedanja tako imenovanega Jedrskega zavezništva, ki ga sestavlja skupina podobno mislečih držav, ki se zavzemajo za ustrezno upoštevanje jedrskih tehnologij v procesu energetskega prehoda. Ob robu zasedanja sta bili podpisani tudi dve pobudi, in sicer o financiranju energetske učinkovitosti in Evropski koaliciji za financiranje energetske učinkovitosti ter Evropska listina za veter. Cilj obeh pobud je združevanje čim širšega kroga deležnikov, ki delujejo na obeh področjih, da bi na eni strani spodbudili uvajanje vetrne energije ter ukrepe učinkovite rabe energije na drugi. Slovenija je pristopila k obema pobudama.