Napredno in multidisciplinarno energetsko-poslovno srečanje je namenjeno naprednim voditeljicam in voditeljem za prihodnost, menedžerkam in menedžerjem, inženirkam, predstavnikom za PR in marketing, finančnicam ter ambicioznim deležnikom, ki želijo v času energetsko-podnebne krize z novimi pristopi pospeševati zeleni prehod.
Kot je dejal minister za okolje, prostor in energijo mag. Bojan Kumer, je portfelj ministrstva zelo širok: od trajnostne mobilnosti, prometnih politik, podnebja, okolja in energije. Tematike se med seboj prepletajo in težko je iskati ravnotežje, zato je še posebej pomembna ženska energija. Na ministrstvu je zaposlenih kar nekaj žensk, ki veliko pripomorejo k temu, da lahko uravnoteženo krmarijo med vsemi izzivi. To se je še posebej pokazalo pri uspešnem prevzemu predsedovanja Slovenije Mednarodni agenciji za energijo iz obnovljivih virov energije. Gre za dokaz, da imajo ženske v energetiki neprecenljiv doprinos. Energetika je čedalje manj v domeni moških, saj vedno več žensk zaseda ključne položaje v energetiki, ne samo na strokovnem, tudi na vodstvenih položajih, s čimer pomembno vplivajo na inovacije in iskanje rešitev, da gremo lahko v pravo smer, še vedno pa je veliko prostora za izboljšave. Kot je poudaril, so ženske v energetiki navdih prihodnjim generacijam in na nek način tudi dokaz, da je mogoče premikati meje in spreminjati svet na bolje. Zeleni trajnostni prehod je nuja, zato moramo delovati skupaj, da ga bomo lahko hitreje in lažje dosegli.
Na okrogli mizi, ki je sledila, so Nada Drobne Popovič iz podjetja GEN-I, Tatjana Vogrinec Burgar iz Elektra Maribor in Ana Stanič iz družbe E&A Law naslovile energetske in voditeljske teme, saj so razpravljale o novostih energetike in o tem, kako s sodobnim voditeljstvom pritegniti v zeleni prehod več žensk. Najprej so predstavile svojo karierno pot, ki jih je pripeljala v energetiko, izkušnje, ki so jih pri tem pridobile ter ovire, s katerimi so se srečevale. Pri delu pa jo vodi svoj prispevek k temu, da bomo bolje živeli.
Tatjana Vogrinec Burgar je povedala, jo je na trenutni položaj pripeljal splet okoliščin. Poudarila je, da je treba delati na vsebini in vrednotah, na katerih gradiš. Pri svojem delu jo vodi in navdihujejo prizadevanja, da bomo boljše živeli.
Kot je svojo pot predstavila Ana Stanič, je na začetku delala v različnih odvetniških družbah in se pozneje odločila iti po svoji poti. Po potrebi sestavlja vrhunske ekipe strokovnjakov, s čimer spoznava ljudi po vsem svetu. Prav povezovanje pa je dodana vrednost pri iskanju rešitev. Pri svojem delu jo vodijo radovednost in izzivi ter želja, da spremeni okolje na bolje.
Nada Drobne Popovič je povedala, da je zanjo ključno vodenje z lastnim zgledom na osnovi lastnih vrednot, s čimer lažje sprejemaš odločitve. Vedno izhaja iz tega, da je vsaka ekipa dobra in iz tega gradi ter išče ljudi za področja, ki jih sama ne razume. Po njenih besedah se nič ne bo zgodilo, če ne bomo sami začeli kot voditelji;. Sogovornice sose strinjale, da se voditeljstva še danes učijo iz najtežjih situacij, vsak dan igrajo vlogo mentoric, da jim lahko drugi sledijo. Da se lahko posvetiš svojemu delu, pa je ključna podpora v domačem okolju. Kar se tiče trajnostnega razvoja je Nada Drobne Popovič poudarila, da je ta nujen, moramo pa imeti ustrezne spodbude in paziti, da bodo investicije brez spodbud ekonomsko upravičene.
Tatjana Vogrinec Burgar je dejala, da distribucijsko omrežje razume kot podporo gospodarstvu, zato veliko vlagajo vanj in ga želijo v čim krajšem času spraviti v dobro kondicijo.
Ana Stanič je izpostavila štiri temelje slovenskega trajnostnega prehoda v luči geopolitičnih sprememb. Ključno pa je, da se ne moremo zatekati k EU, ampak moramo sami skrbeti za svoje interese in cilje ter iskati nove trge izven EU, da lahko razvijemo naše prednosti.
Ko udobno ni nujno zeleno in zdravo
Pravna svetovalka Aslı Başçoban je predstavila preobrazbo turškega sektorja obnovljivih virov in vlogo žensk. Trenutno Aslı nudi pravno svetovanje uglednim nacionalnim in mednarodnim podjetjem na področju obnovljivih virov energije pri Aydın Law, kjer se specializira za investicijske pogodbe, regulativno skladnost in energetsko pravo. Turčija je danes na petem mestu v Evropi in 12. na svetu po instaliranih zmogljivosti OVE. Februarja 2023 so zmogljivosti OVE znašale že 116.605 MW, proizvodnja pa dosegla 70.000 MW električne energije, pri čemer je delež OVE pri proizvodnji električne energije v Turčiji posledično že presegel 60 odstotkov. Gre torej za enega najhitreje rastočih sektorjev v državi, kjer pa po drugi strani delež žensk med zapsolenimi v njem upada. Podjetja, kot sta Siemens Energy in Zorlu Energy, zato uvajajo ukrepe za večjo vključenost žensk, od mentorstva do uvajanja politik enakosti. Ključno vlogo pri tem igrajo tudi zelene zadruge in ženska združenja, ki ustvarjajo nove zaposlitvene priložnosti.
Kako lahko s krožnostjo, zadostnostjo in odgovornim načrtovanjem stavb zmanjšamo porabo virov, izboljšamo kakovost življenja ter prispevamo k zdravju ljudi in okolja, sta predstavila Ana Tisov in mag. Jure Vetršek iz Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani. Kot je izpostavila Ana Tisov, zadostnosti ni treba videti kot nekaj negativnega. Ukrepi morajo biti ciljani na to, da energijo rabijo ljudje, in ne stavbe. Veliko je še vedno neznanega, marsikaj pa lahko že rešimo s sodobnimi tehnologijami. Poudarila sta, da stabilne notranje temperature niso vedno zdrave, saj vplivajo na presnovo, odpornost in porabo energije. Raziskave kažejo, da dejanska raba energije pogosto presega izračunano, dnamično prilagajanje temperatur v stavbah pa lahko zmanjša porabo energije za 21 odstotkov in hkrati izboljša zdravje in počutje uporabnikov. Za trajnostno prihodnost bo zato treba stopiti iz cone udobja in prilagoditi bivalno okolje.
Kaj prinašajo hranilniki in uvajanje vodikov tehnologij?
Dr. Ana Marija B. Bračič iz podjetja GP Sistemi je v svoji predstavitvi skušala poiskati odgovor na vprašanje ali uvedba omrežninskih razredov sili električne porabnike iz cone udobja in, kako lahko tovrstne pritiske omilijo baterijski hranilniki? Kot je dejala, zeleni prehod pred nas postavlja številne izzive, ki pa so z uporabo sodobnih tehnologij in uvajanjem novih poslovnih modelov obvladljivi. Ob tem je omenila tudi nov omrežninski model, ki nas spodbuja k prilagajanju porabe električne energije stanju v omrežju in zagotavlja potrebno stabilnost. Veliko je tudi obetov, povezanih z uporabo vodika, ki ga je v naravi ogromno, a ga do nedavnega nismo merili in bi lahko v prihodnje zagotovil ohranjanje sedanje cone udobja oziroma zanesljive oskrbe z električno energijo. So pa v njihovem podjetju postavili pilotni projekt, ki vključuje sončno elektrarno, hranilnike in pametne števce opremljene s komunikatorjem, ki je po njenih besedah pravi recept za delovanje prihodnjih elektroenergetskih sistemov, saj omogoča prilagajanje tako infrastrukture kot potrošnikov.
Leja Čehovin in Taja Lakner iz podjetja Kolektor Sisteh sta v nadaljevanju predstavili dosedanje izkušnje z nameščanjem hranilnikov in modele, ki zagotavljajo hitrejšo povrnitev investicije. Kot je bilo rečeno naj bi zmogljivosti hranilnikov do leta 2030 v skladu z NEPN povečali iz 35 na 465 MW, kar prinaša nove priložnosti tudi za investitorje. Pri tem jim lahko k hitrejši povrnitvi naložb pomaga bodisi nudenje sistemskih storitev, uporaba arbitražnega modela, ki prinaša višje donose, a je pogojen s tržnimi razmerami, ali uporaba hibridnega modela, ki združuje zmanjševanje konične porabe oziroma optimizacijo odjema in proizvodnje. Ob uporabi ustreznega modela in namestitve hranilnikov na ustrezne lokacije je vračilna doba investicije med 3,5 in 7 let, pri čemer večina držav zaradi naraščajočega pomena hranilnikov ob vse večjem deležu obnovljivih virov za tovrstne naložbe ponuja tudi subvencije. Je pa nameščanje hranilnikov pogojeno tudi z določenimi tehničnimi zahtevami, kot so umeščanje v prostor, zagotovitev vzdrževalnih poti in požarne varnosti, ter upoštevanjem standardov pri priklopu na omrežje.
Kakšna je situacija glede uporabe vodika v slovenskem elektroenergetskem sistemu in smiselnosti njegove proizvodnje s pomočjo elektrolize je na kratko predstavil Miha Trunkelj iz Nacionalnega združenja za razvoj vodika Slovenije. Vodik, proizveden prek elektrolize, lahko stabilizira omrežje, pri čemer decentralizirani sistem ponuja večjo prilagodljivost, a zahteva višje investicije, medtem ko je vertikalni sistem bolj predvidljiv in stroškovno učinkovitejši. Ključna bo integracija vodika z obnovljivimi viri, kot sta sončna in jedrska energija, saj lahko optimizirani scenariji bistveno izboljšajo učinkovitost omrežja in znižajo stroške energije. Je pa ob tem opozoril, da se je treba hkrati zavedati, da elektrifikacija vsega pomeni tudi drago elektriko za vse.
Da se je treba vprašati, ali so investicije v velike baterijske hranilnike sploh smiselne, so se v nadaljevanju vprašali tudi udeleženci okrogle mize o vlogi le-teh v prihodnjih elektroenergetskih sistemih, saj smo pri njihovo izdelavi v pretežnem deležu odvisno od uvoza, hkrati pa ti zavzemajo tudi veliko prostora, kar odpira vprašanja umeščanja v prostor. Tovrstni projekti tako niso le ekonomski, ampak tudi velik tehnični izziv, pri čemer je treba dobro poznati tudi lastnosti elektroenergetskih sistemov. Gre pa razvoj na tem področju, zlasti na Kitajskem, hitro naprej, s povečevanjem deleža nestabilnih obnovljivih virov pa je hranjenje energije postalo tudi tržno zelo zanimivo.
Obnovljivi viri povečujejo volatilnost cen električne energije
Dijana Makivić Grilc iz GEN-I je ob koncu srečanja na primerih Nemčije, Španije in Italije predstavila še vpliv obnovljivih virov energije na oblikovanje cen električne energije. Analiza omenjenih trgov namreč kaže, da rast deleža obnovljivih virov povečuje cenovno volatilnost, a ob znižanju proizvodnega deleža fosilnih virov pod 25 odstotkov dolgoročno prinaša tudi nižje cene. Sončna in vetrna energija zaradi nizke stroškovne cene ustvarjata velike dnevne in urne cenovne razlike, pri čemer igrajo pomembno vlogo tudi nezadostne prenosne zmogljivosti. Zaradi presežkov obnovljive energije namreč v zadnjem času prihaja do pogostih zamašitev na mejah, ki povzročajo razlike med posameznimi energetskimi trgi, saj ni mogoče v celoti izrabiti vsega potenciala že zgrajenih obnovljivih virov. Takšne razmere sicer ponujajo tudi priložnosti za podjetja, ki trgujejo z energijo, a tudi bistveno več dela za analitike, saj se lahko cene na urni osnovi razlikujejo tudi za sto evrov. Zato bo večja stabilnost sistemov in uspešen zeleni prehod po njenih besedah odvisen predvsem od pametnega upravljanja proizvodnje, skladiščenja in distribucije električne energije.