Kot posledica rasti cen energentov, surovin in storitev se podjetja najpogosteje soočajo z dvigom cen lastnih izdelkov, padcem EBITDA, padcem svoje konkurenčnosti ter nižanjem tržnega deleža. Dobra četrtina (27 odstotkov) podjetij situacijo ocenjuje kot ogrožajočo za obstoj podjetja. Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je zato pozval vlado, da so to močni argumenti za njeno takojšnje ukrepanje. Ob tem je dejal, da pozdravljajo dosedanje ukrepe za zajezitev rasti cen pogonskih goriv in napovedane ukrepe za pomoč kmetijskemu sektorju. Obenem pa pričakujejo, da bo vlada najkasneje do konca tedna predstavila tudi nabor ukrepov za lajšanje rasti cen energentov za gospodinjstva in gospodarstvo. Ob tem je opozoril, da na GZS še vedno niso prejeli odgovora glede predlagane sheme pomoči najbolj prizadetim podjetjem ter dodal, da je GZS pripravljena aktivno sodelovati pri pripravi najbolj smiselnih ukrepov.
Podatki kažejo, da imajo anketirana podjetja za leto 2022 zakupljenih skupaj v povprečju 62 odstotkov potreb po električni energiji in nekoliko več kot pol (52 odstotkov) potreb po zemeljskem plinu. Delež zakupa se z oddaljenostjo obdobja zmanjšuje, saj imajo za leto 2023 zakupljenih skupaj le še okoli 19 odstotkov potreb po električni energiji in zemeljskem plinu, za leto 2024 pa nekaj več kot osem odstotkov potreb po električni energiji in blizu 12 odstotkov potreb po zemeljskem plinu.
Anketirana podjetja v povprečju poročajo o 166-odstotnem dvigu stroškov za energijo v prvih petih mesecih letos glede na enako obdobje lani. Delež stroškov energije v prodajnih prihodkih se je v tem obdobju v povprečju povečal za 4,7-odstotne točke, podjetja pa ocenjujejo, da bo porast stroškov energije v letu 2022 glede na leto 2021 konec leta še višji.
Uporabniki v energetsko intenzivnih dejavnostih (proizvodnja papirja, stekla, jekla, aluminija, del kemije) so že lani zaznali dvig stroškov energije v prodajnih prihodkih, in sicer v povprečju za 1,7-odstotne točke. Še bolj očiten pa je dvig v letošnjem letu, ko znaša 7,2-odstotne točke. Ta podjetja vnaprej zakupijo med 60 in 90 odstotkov energije, ostalo pa kupijo po dnevnih cenah. Vedno bolj se odločajo za zakup energentov za prihodnja obdobja v več korakih, izvajajo razpršitev virov nabave, aktivneje sodelujejo z dobavitelji, tekoče spremljajo dogajanje na trgu energentov ter pripravljajo strategije iskanja nadomestnih energetskih virov.
Hkrati so anketirana podjetja v povprečju poročala o 47-odstotnem povišanju stroškov surovin v obdobju januarja do maja glede na enako obdobje lani. Med surovinami se je po njihovih navedbah najbolj podražil zemeljski plin, in sicer kar za 560 odstotkov.
Anketirana podjetja so kot najpogostejšo posledico rasti cen energije, surovin in storitev navedla dvig cen svojih izdelkov (82 odstotkov podjetij), znižanje EBITDA (75 odstotkov podjetij), skoraj polovica pa kot posledico opisuje padec lastne konkurenčnosti. Veliko anketiranih že razmišlja o alternativnih virih energije, kar bi povečalo njihovo energetsko samozadostnost. Največkrat gre za fotovoltaiko, kogeneracije in tudi lesno biomaso. Kot obliko zaščite pa so navedli tudi prenos dviga stroška v prodajno ceno.