Poročilo, ki zajema leto 2023 in prvo polovico leta 2024, osvetljuje glavne regulativne izzive trgov vodika na ravni EU in na nacionalni ravni. Obravnava vprašanja, kot so spremembe namembnosti plinskih omrežij ter potrebe po večji koordinaciji operaterjev vodikovega, plinskega in električnega omrežja.
ACER ugotavlja, da trenutno stanje in trendi povpraševanja po vodiku kažejo, da EU verjetno ne bo dosegla svojega strateškega cilja do leta 2030 glede 20 metričnih ton (Mt) porabe vodika iz obnovljivih virov. Trenutna poraba vodika na ravni EU je 7,2 Mt, od tega je 99,7 odstotka proizvedenega iz fosilnih goriv. Cilji EU glede OVE in razogljičenja lahko do leta 2030 sicer povečajo povpraševanje po obnovljivem vodiku in vodiku z nizkimi emisijami, vendar je bilo doslej uvajanje počasno, ugotavlja ACER.
Poročilo kaže, da počasno uvajanje elektrolizerjev pomeni, da bo EU verjetno zgrešila svoj cilj proizvodnje vodika iz obnovljivih virov, saj je skupna instalirana moč elektrolizerjev v Evropi leta 2023 znašala 216 MW. Še za 1,8 GW projektov naj bi začelo obratovati do konca leta 2026, za približno 70 GW projektov pa naj bi začelo delovati do leta 2030, kar pa je še vedno premajhen napredek za dosego zastavljenega cilja. Celotna načrtovana zmogljivost elektrolizorjev je znatno manjša od najmanj 100 GW, kot je potrebnih za dosego cilja EU o 10 Mt proizvodnje obnovljivega vodika do leta 2030.
ACER v poročilu ugotavlja, da večje izkoriščenje obnovljivega vodika preprečujejo visoki stroški. Obnovljivi vodik, proizveden z elektrolizo, je namreč tri- do štirikrat dražji od vodika, proizvedenega iz zemeljskega plina. Za znižanje stroškov proizvodnje vodika iz obnovljivih virov je treba občutno povečati obsega elektrolizerjev in znižati stroške OVE.
Poročilo ugotavlja, da se pomembni načrtovani infrastrukturni projekti soočajo z negotovostmi pri njihovi izvedbi. Za naslednje desetletje je načrtovanih 42 tisoč km vodikovodov, številni projekti za shranjevanje in terminali, vendar je bila le za en odstotek le-teh sprejeta končna odločitev o izvedbi, saj negotovost glede prihodnjega povpraševanja po vodiku predstavlja velik izziv za nosilce projektov. Ob tem je za zagotovitev dovolj hitrega razvoja omrežja in optimalno lokacijo elektrolizerjev potrebno integrirano načrtovanje s strani upravljavcev omrežij (plina, električne energije in vodika).
Poročilo poudarja potrebo po podpori pobud za zapolnitev naložbenih vrzeli. Veliko evropskih in nacionalnih podpornih shem je pripravljenih za premostitev naložbenih vrzeli, vendar se vlagatelji v projekte težko znajdejo med vsemi.
ACER v poročilu ugotavlja, da so dražbe Evropske vodikove banke novembra 2023 privedle do nizkih premij, kar je razkrilo primere nizkih stroškov proizvodnje vodika iz obnovljivih virov in pripravljenost nekaterih odjemalcev, da plačajo v okviru razpona stroškov. Tako negotovosti glede stroškov še vedno predstavljajo tveganje za zgodnje vlagatelje, kar poudarja potrebo po jasnejših informacijah o stroških, kar bi omogočilo povečanje povpraševanja po vodiku.
Glede na ugotovitve poročila je ACER pripravil tudi nekaj priporočil. Države EU poziva, naj v nacionalne zakonodaje čim prej prenesejo sveženj o vodiku in razogljičenju plina in nadaljujejo z njegovim izvajanjem. Države članice morajo razviti svoje nacionalne trge vodika v skladu z okvirom EU, da omogočijo razvoj infrastrukture in preprečijo razdrobljenost.
Države morajo pospešiti uvedbo elektrolizorjev in razogljičenje sektorja električne energije za povečanje konkurenčnosti obnovljivega vodika. Kapitalski izdatki in električna energija so glavni povzročitelji stroškov za obnovljivi vodik. Povečanje svetovne proizvodnje elektrolizorjev in dostop do poceni OVE sta ključnega pomena za znižanje stroškov obnovljivega vodika.
Države morajo izboljšati napovedovanje in pospešiti integrirano načrtovanje za prepoznavanje realnih potreb po vodikovi infrastrukturi. Zaradi negotovosti glede prihodnjega povpraševanja bi morale države razmisliti o postopnem razvoju infrastrukture na podlagi potreb trga. Prav tako bi morale razmisliti o preoblikovanju plinovodov v vodikovode, s čimer bi znižale stroške, pri tem pa ne smejo spregledati morebitnih vplivov na širši plinski sektor.
Države morajo obravnavati prihodnja tveganja pri financiranju vodikovih omrežij in jih razporediti med zainteresirane deležnike (ob upoštevanju čezmejnih vplivov), kar je ključno za omogočanje naložb v vodikovo infrastrukturo.
Ne nazadnje ACER državam priporoča še, naj zagotovijo gotovost trga glede vloge neobnovljivega vodika z nizkimi emisijami. Da bi zmanjšali stroške prevzema vodika, nekateri deležniki zagovarjajo kratkoročno/srednjeročno uporabo vodika, proizvedenega iz zemeljskega plina, z zajemanjem ogljika. Evropska komisija in države članice bi zato po mnenju agencije ACER morale zagotoviti jasne okvire glede uporabe neobnovljivega vodika.