Za Dravskimi elektrarnami nadvse uspešno poslovno leto

V Dravskih elektrarnah Maribor si bodo leto 2020 zapomnili ne le po zaostrenih razmerah in prilagoditvi poslovanja zaradi epidemije, temveč tudi po ugodni hidrologiji v drugi polovici leta, ki je ob dobri obratovalni pripravljenosti vseh elektrarn omogočila izjemne proizvodne in posledično poslovne rezultate. Čeprav se leto 2020 v hidrološkem smislu ni začelo najbolje, pa se je slika v drugi polovici leta povsem spremenila in omogočila, da so prvotne letne proizvodne načrte v Dravskih elektrarnah izpolnili že konec oktobra oziroma kar dva meseca pred koncem leta. Dosežena letna proizvodnja v višini 3.202 GWh električne energije je bila tako tretja najvišja v dosedanji zgodovini družbe in kar za 16, 7 odstotka višja od tiste leto prej. 
Dobri proizvodni rezultati so se odrazili tudi v finančnem poslovanju, saj so čisti prihodki od prodaje v letu 2020 znašali nekaj manj kot 68,8 milijona evrov, kar je bilo za 5,8 odstotka več kot leto prej, čisti dobiček pa se je v primerjavi z letom 2019 lani skoraj podvojil in je presegel 10 milijonov evrov. Ugodni so tudi drugi poslovni kazalci, pri čemer so se ob za 2,6 odstotka višjih prihodkih v primerjavi z letom 2019, na drugi strani za 6,5 odstotka zmanjšali odhodki. Za skoraj 11 odstotkov se je lani povečala tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki je sicer znašala 165 883 evrov. Močno pa so lani v Dravskih elektrarnah okrepili tudi investicije, za katere so namenili 15,2 milijona evrov ali za 52 odstotkov več v primerjavi z letom 2019. Med investicijami so prevladovale predvsem tiste, ki so nujne za zagotavljanje varne in zanesljive proizvodnje električne energije in zanje so porabili 59,9 odstotka vseh investicijskih sredstev, precej pozornosti pa so tudi lani namenili razvojnim projektom.
Kljub izrednim razmeram, so v Dravskih elektrarnah v prvem lanskem polletju s pomočjo zunanjih sodelavcev uspešno zaključili tudi vse načrtovane remonte in revizije, med katerimi gre še posebej izpostaviti izvedeno sanacijo generatorjev elektrarn Vuhred in Ožbalt in zamenjavo generatorskih odklopnikov 110 kV stikališč elektrarn Vuzenica, Vuhred in Ožbalt. V omenjenem obdobju se je med drugim začela tudi celovita prenova pretočnih polj jezu Markovci (projekt bo sicer trajal šest let), nadaljevali pa so tudi z aktivnostmi pri projektih postavitve sončnih elektrarn na kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin, vetrnih elektrarn, geotermalnih elektrarn in malih hidroelektrarn. Uspešno je bil zaključen tudi projekt avtomatskega mehkega zagona agregata brez zunanjega napajanja na hidroelektrarni Fala, uvedli so napredne rešitve za sistemske storitve in posodobili videz  sistema centra vodenja ter začeli s projektom prenove sekundarnih sistemov hidroelektrarn Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok. Gre le za nekatere večje projekte poleg katerih so izvedli še vrsto drugih manjših investicij, cilj vseh pa je povečati zanesljivost in kakovost pridobivanja električne energije iz dragocenega obnovljivega vira.