Za Elektro Ljubljana eno najpomembnejših in najuspešnejših let doslej

Kot je povedal predsednik uprave Elektro Ljubljana mag. Andrej Ribič, je družba lani zabeležila najboljše rezultate v zgodovini in ustvarila 16,9 milijona evrov čistega revidiranega dobička. Lansko leto je zaznamovala združitev hčerinske družbe Elektro Energija z družbo GEN-I, s čimer je dobila strateškega partnerja, Elektro Ljubljana pa je postal pomemben lastnik GEN-I. Družba je povečala investicijski cikel in lani v investicije v posodobitev in obnovo omrežja vložila 32,2 milijona evrov, od tega je bilo 80 odstotkov sredstev namenjenih za energetski del in 20 odstotkov za informacijsko podporo tako za vodenje in upravljanje z elektroenergetskim omrežjem kot tudi za poslovne dejavnosti in za uvajanje sodobnih tehnologij pri upravljanju meritev v omrežju. To jim je uspelo, ker so v družbi prestrukturirali kredite in tako denarni potencial ostaja za povečevanje sredstev za investicije, to pa omogoča nadaljnji razvoj je še poudaril mag. Andrej Ribič.

Med najpomembnejšimi lanskimi investicijami v visoko napetostne objekte so: izgradnja DV 2 x 110 kV Kleče-Litostroj v višini 1,7 milijona evrov, izgradnja DV 2x 110 kV Trbovlje-Potoška vas v višini 1,3 milijona evrov, razširitev 110 kV stikališča za TR 4 v RTP Polje v višini 0,6 milijona evrov, izgradnja 110 kV DV polja Cerknica 1 v RTP Logatec v višini 0,3 milijona evrov. Začela se je gradnja DV 2 x 110 kV Bršljin- Gotna vas, za kar so namenili 6,3 milijona evrov, in obnova DV 20 kV Logatec-Žiri, za kar so namenili 5,5 milijona evrov. Poleg tega so zgradili, rekonstruirali in obnovili 145 transformatorskih postaj, zgradili in obnovili 129 km srednje napetostnih vodov in zgradili in obnovili 98 km nizko napetostnih vodov. Hčerinska družba Elektro Ljubljana OVE je v letu 2016 uspešno končala tudi največjo investicijo v HE Zagradec in s tem za 14 odstotkov povečala proizvodne zmogljivosti iz hidroelektrarn. Končali so tudi prenovo ločenih telekomunikacijskih omrežij in začeli uvajati poslovni informacijski sistem ter sistem za obvladovanje sredstev, uspešno pa so uresničili tudi začrtane smernice uvajanja napredne merilne infrastrukture.

V družbi so v letošnjem letu za investicije namenili 33 milijonov evrov. V kratkem bodo zaključili izgradnjo DV 2 x 110 kV Bršljin – Gotna vas in obnovo DV 20 kV Logatec Žiri, ki je bil porušen v žledolomu pred tremi leti. Za izgradnjo RTP 110/20 kV Ivančna Gorica so namenili štiri milijone evrov in za rekonstrukcijo RTP 11035(10) kV Hrastnik 4,3 milijona evrov. Na srednje- in nizko napetostnem omrežju bodo letos izgradili, rekonstruirali in obnovili 158 transformatorskih postaj, izgradili in obnovili 156 km srednje napetostnih vodov ter izgradili in obnovili 67 km nizko napetostnih vodov.

Po besedah izvršnega direktorja OE Računovodsko-finančne storitve mag. Marjana Ravnikarja je družba lani ob devet odstotkov nižjih čistih prihodkih iz poslovanja, ki so bili izkazani so v vrednosti 80,1 milijona evrov, ustvarila 16,9 milijona evrov čistega revidiranega dobička, kar za 39 odstotkov presega ustvarjeni dobiček preteklega leta in za 36 odstotkov pričakovanega. Družba je ustvarila 43,4 milijona evrov bruto denarnega toka, kar je za šest odstotkov več kot v preteklem letu in tri odstotke več od načrtovanega. Ustvarjeni bruto denarni tok je zadoščal za nemoteno izvajanje naložb, prav tako pa tudi za poplačilo finančnih obveznosti dolgoročnih kreditov družbe. Tako jim je uspelo kljub velikemu vlaganju družbe v letu 2016 v vrednosti 32,5 milijona evrov, kar je za 4,7 milijona evrov več kot v predhodnem letu, razbremeniti družbo za še dodatne tri odstotke dolgoročnega finančnega dolga, ki jim ga je prvič po letu 2009 uspelo spraviti pod 70 milijonov evrov. Marža EBITDA je bila tako izkazana v vrednosti 45,5 odstotka, kar je za triodstotne točke več kot v predhodnem letu. Kreditna sposobnost družbe je zato ostala na razmeroma ugodnem razmerju 2,1, merjeno v razmerju neto finančni dolg/EBITDA. Prav tako je družba močno izboljšala tudi poslovni izid, izkazan je bil v vrednosti 17 milijonov evrov, marža EBIT je tako narasla že na slabih 18 odstotkov. Dobičkonosnost družbe pa je najvišja v zadnjih 20 letih, je še povedal mag. Marjan Ravnikar.

Družba je bila v lanskem letu aktivna tudi na področju vlaganja v e-mobilnost, ki je ena pomembnejših strategij za prihodnost Elektra Ljubljana. Kot je dejala vodja službe za napredne storitve Uršula Krisper, električna mobilnost v Elektru Ljubljana sega že v leto 2010, ko so začeli s postavitvijo prvih javnih električnih polnilnic. V sklopu zagotavljanja razvoja e-mobilnosti so v družbi oblikovali družbeno odgovorno pobudo Gremo na elektriko, pod katero bodo te storitve razvijali in upravljali. Prenovili so iskalnik polnilnic in vzpostavili prvo aplikacijo za uporabo električnih polnilnic v Sloveniji Gremo na elektriko, ki ga soustvarjajo uporabniki. V področje e-mobilnosti se je vključila tudi družba Elektro Ljubljana OVE in uspešno vzpostavila mrežo polnilnic za električna vozila za tržne namene s postavitvijo 16 polnilnic po naročilu. Leto 2016 je bilo prelomno leto na področju e-mobilnosti, saj je tik pred dokončanjem postavitev 50 polnilnice, na portalu Gremo na elektriko pa je registriranih preko 880 uporabnikov. Enako kažejo tudi številke polnjenj. Teh so januarja lani zabeležili 313, lani decembra pa 842, kar pomeni trikratni porast na mesečni ravni. Letos januarja je bilo 1067 polnjenj in maja 1377 polnjenj, kar kaže, da je pogostost električnih vozil povečana. Vse od leta 2014 se je poraba električne energije samo na njihovih polnilnih postajah podvajala. Tako so samo v mestu Ljubljana v lanskem letu postavili 26 novih polnilnic, postavljajo ali obnavljajo pa jih tudi v drugih mestih. Pomembno je, da družba Elektro Ljubljana ostaja med vodilnimi ponudniki storitev polnjenja električnih vozil v Sloveniji, saj že od leta 2010 uresničuje svojo družbeno odgovorno vlogo z vzpostavljanjem in upravljanjem polnilne infrastrukture, je še poudarila Uršula Krisper.