Elektro-Slovenija, d.o.o., sistemski operater slovenskega prenosnega elektroenergetskega omrežja, je na podlagi revidiranih podatkov poslovno leto 2011 sklenil z dobičkom, ki po metodologiji veljavni od vključno leta 2010, pred obdavčenjem znaša 5,2 milijona evrov, čisti dobiček pa 4,1 milijona evrov. Z racionalizacijo poslovanja je družba v zadnjih dveh letih dosegla znižanje stroškov poslovanja in zmanjševanje primanjkljaja omrežninskih prihodkov. Prav tako sta se glede na leto 2010 znižali neto in bruto vrednost zadolženosti. Na današnji novinarski konferenci sta podatke predstavila direktor ELES-a mag. Milan Jevšenak in njegov namestnik Aleksander Mervar.
Dobiček za 42 odstotkov višji kot leto prej
Dobiček pred obdavčenjem, po metodologiji veljavni do vključno leta 2009, znaša sicer 33,9 milijona evrov, kar je za 3,4 milijona evrov oziroma 11 odstotkov več od načrtovanega in za 10,06 milijona evrov oziroma 42 odstotkov več kot leta 2010. Uradni dobiček je precej nižji, ker je ELES je skladno s 46.a členom Energetskega zakona, ki velja od oktobra 2010, dolžan del prihodkov od avkcij za dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti razmejevati na rezervacije. 28,7 milijona evrov je tako knjiženo kot kratkoročne časovne razmejitve in rezervacije za leto 2011. Slednje bodo porabljene v prihodnjih letih za financiranje investicij, delovanje in vzdrževanje prenosnega omrežja za namene mednarodnih prenosov. Za 4,5 milijona evrov je dobiček pred obdavčenjem nižji tudi kot posledica slabitve naložbe v delnice NKBM. Tako znaša dobiček pred obdavčenjem, po metodologiji veljavni od vključno leta 2010, 5,2 milijona evrov, čisti dobiček leta 2011 pa znaša 4,1 milijona evrov.
ELES je v letu 2011 dosegel tudi najvišji EBIT in EBITDA v obdobju od leta 2002, izračunano po metodologiji veljavni do vključno leta 2009, tako nominalno kot realno. Kazalnik nominalnega gibanja EBIT znaša za leto 2011 39,6 milijona evrov (15,6 milijona evrov več kot leta 2010), EITDA pa 67,5 milijona evrov, kar je kar za 17,1 milijona evrov več kot leto prej.
Vse od leta 2009 v družbi ELES beležijo primanjkljaj omrežninskih prihodkov za kritje priznanih stroškov in donosa. Primanjkljaj omrežninskih prihodkov se je v zadnjih treh letih zmanjševal predvsem zaradi racionalizacije poslovanja, znižanja cen zakupa terciarne rezerve in naraščanja odjema električne energije za poslovne uporabnike.
Izjemno nizki stroški poslovanja
»V zadnjih dveh letih ELES dosega boljše rezultate poslovanja zaradi skoraj 10 milijonov evrov letnega povečanja prihodka od avkcij za čezmejne prenosne zmogljivosti. Slednje so za leto 2011 znašale 37,1 milijona evrov. Hkrati je družbi ELES konec leta 2010 z začetkom obratovanja prečnega transformatorja v RTP Divača in na podlagi številnih aktivnosti pri komisiji EU in v okviru Pentalaterale uspelo dvigniti čezmejne prenosne zmogljivosti (NTC) na slovensko-italijanski meji za 150 MW. Rekordne poslovne rezultate dosegamo tudi zaradi nižjih nakupnih cen sistemskih storitev zaradi spremenjenega načina nakupa predvsem terciarne rezerve, nižjih nakupnih cen električne energije za pokrivanje izgub v prenosnem omrežju kot posledice nižjih tržnih cen in uspešno izvedenih procesov racionalizacije v družbi,« je pojasnil namestnik direktorja Aleksander Mervar, zadolžen za finance.
»Leta 2011 so bili stroški poslovanja glede na leto 2009 nižji več kot za 10 odstotkov oziroma 11,9 milijona evrov. Znižanje stroškov glede na leto 2010 pa je več kot 4-odstotno, kar znaša 5 milijonov evrov. Z racionalizacijo poslovanja pa v družbi ELES nismo okrnili zanesljivosti in varnosti prenosa električne energije. In kar je zelo pomembno: na podlagi primerjalne analize, izdelane v letu 2011, v katero je bilo vključenih sedem evropskih sistemskih operaterjev, je imel leta 2009 samo italijanski sistemski operater Terna nižje stroške na preneseno MWh električne energije v primerjavi z ELES-om,« je še poudaril Mervar.
Prednostne strateške investicije ELES-a
Temeljno izhodišče za vsakoletno pripravo načrta investicij v družbi ELES je desetletni razvojni načrt prenosnega omrežja, ki se novelira na vsaki dve leti. Pri tem pa je treba upoštevati, da so te (omenjene) investicije že upoštevane v 10-letnem načrtu prenosnega omrežja (sedaj veljaven za 2011-2020), ki ga je potrdila vlada RS. Načrtovana investicijska vlaganja v prenosno omrežje za letos tako znašajo 106,9 milijona evrov, za prihodnje pa 83,8 milijona evrov. Leta 2014 so investicijska vlaganja načrtovana v višini 63,1 milijona evrov, za leto 2015 pa 74,9 milijona evrov.
»Po dolgoletnih pripravah smo letos začeli z intenzivnimi deli na 400 kV povezavi Beričevo-Krško in 110 kV povezavi Beričevo-Trbovlje. Predvidena je tudi nujna posodobitev računalniške podpore Republiškega centra vodenja ter nekaterih transformatorskih razdelilnih naprav. Na seznamu skoraj 150 naložb družbe je še nekaj manjših, a za zanesljivost obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema prav tako pomembnih naložb v sekundarne in telekomunikacijske naprave. Pomemben delež sredstev je predviden tudi za postavitev novega poslovno tehničnega objekta v Beričevem, pri čemer, v celoti prevladujejo naložbe v daljnovode in pripadajoče razdelilne postaje,« je pojasnil direktor družbe ELES mag. Milan Jevšenak.
Ocenjena investicijska vrednost dobrih 80 kilometrov dolgega 2x400 kV daljnovoda Beričevo-Krško, ki bo zgrajen do leta 2014, znaša 62,3 milijona evrov. 38,2 kilometra dolg daljnovod 2x110 kV Beričevo-Trbovlje, ki se je začel graditi letos spomladi in naj bi bil dokončan do poletja prihodnjega leta, pa je ocenjen na 17 milijonov evrov. ELES med prednostne daljnovode uvršča tudi 80,4 kilometra dolg daljnovod 2x400 kV Cirkovce-Pince, ki bi povezal slovensko omrežje z madžarskim, in je ocenjen na 65 milijonov evrov. Projekt je trenutno v postopku pridobivanja državnega prostorskega načrta. V Krškem že poteka zamenjava primarne in sekundarne opreme v 400 kV RTP NEK (12,5 milijona evrov) ter gradnja drugega transformatorskega in daljnovodnega polja v 400/110 kV RTP Krško, kar je ocenjeno na 10,7 milijona evrov. Fazna selitev Republiškega centra vodenja bo v letu 2013 potekala iz upravne stave ELES-a v Ljubljani v Beričevo. Nujna posodobitev računalniške podpore Republiškega centra vodenja EES je ocenjena na 5 milijonov evrov.
Vladimir Habjan