Za Elektrom Ljubljana eno najbolj plodovitih let

Družba Elektro Ljubljana je predstavila rezultate poslovanja v preteklem letu. Raven naložb je bila najvišja do zdaj in je dosegla nekoliko manj kot 40 milijonov evrov, kar je sedem odstotkov več od pričakovanih ciljev. Kot je poudaril predsednik uprave Elektra Ljubljana mag. Andrej Ribič, je za družbo še eno uspešno leto, ki so ga sklenili z najvišjo ravnjo investicij v zadnjih desetih letih. Med največjimi investicijami so bile obnova RTP Hrastnik, prva faza gradnje daljnovoda DV 2x110 kV RTP Grosuplje–RTP Trebnje, zaključek del na 2x110 kV kablovodu trase Bršljin–Gotna vas in obnova RP Kočevska Reka.

Na srednjenapetostnem in nizkonapetostnem nivoju je bilo 109 zgrajenih in obnovljenih 109 transformatorskih postaj, zgrajenih in obnovljenih je bilo 148 km srednjenapetostnih vodov v nadzemni ali kabelski podzemni izvedbi ter 107 km nadzemnega in podzemnega nizkonapetostnega omrežja.

V napredni merilni sistem so v preteklem letu vključili 30.994 naprednih števcev električne energije. Skupno je tako v sistem vključenih 208.034 merilnih mest, kar pomeni 61 odstotkov vseh merilnih naprav na območju Elektra Ljubljana.

Rezultate poslovanja v preteklem letu je predstavil izvršni direktor računovodsko-finančnih storitev mag. Marjan Ravnikar. Kot je povedal, je bil čisti dobiček v višini nekoliko manj kot 14 milijonov evrov v primerjavi z načrtovanim večji za 1,9 milijona evrov oziroma 12 odstotkov. Prihodki so bili od načrtovanih večji za šest odstotkov, predvsem zaradi večjih prihodkov na tržnem segmentu. Družba je ustvarila nekoliko manj kot 46 milijonov evrov bruto denarnega toka iz poslovanja, kar je za sedem odstotkov več od načrtovanega. Investicijska vlaganja so za osem odstotkov presegla načrtovana. Kljub intenzivnemu investicijskemu ciklu in nekoliko večjim izdatkom v povečani obratni kapital družbe pa jim je uspelo tudi v preteklem letu zadržati finančno stabilnost družbe. Dodatno so namreč zmanjšali skupno zadolženost in zadržali ugodno razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA na stabilnem količniku 1,9. Prav tako so zaradi še vedno zelo ugodnih razmer na trgu manjši tudi finančni odhodki za obresti od posojil.

Kljub izrednim razmeram oskrba z energijo nemotena

Na novinarski konferenci so spregovorili tudi o vplivu epidemije koronavirusa na naložbe in porabo električne energije. Kot je dejal mag Andrej Ribič se je tako kot leta 2014 v času žleda kot pri tokratni epidemiji pokazalo, kako pomembna dobrina je električna energija. Morali so zagotavljati nemoteno oskrbo industriji, gospodinjstvom zaradi šolanja od doma in dela na domu ter bolnišnicam, zato so vse izklope izvajali v popoldanskem času ali ponoči.  
Po besedah mag. Andreja Ribiča se epidemija kaže v zmanjšanem obsegu del na srednje- in nizkonapetostnih objektih, predvsem pa se bo pokazal v prihodnje, ko se bo moral zaradi zmanjšane priznane donosnosti na sredstva na letni ravni obseg investicij zmanjšati za dva milijona evrov.

Glede porabe električne energije v mesecih epidemije, torej od marca do maja, so v družbi v četrtem tednu sprejetih ukrepov zabeležili 18-odstotni upad porabe električne energije predvsem zaradi sprememb v delovnih procesih industrije. Danes je ta približno na desetih odstotkih. Poraba na gospodinjskem in maloposlovnem segmentu se je povečala v drugem tednu ukrepov. Med epidemijo so zaznali desetodstotni upad porabe glede na povprečno porabo preteklih treh let v enakem obdobju. In sicer smo v januarju porabili 2,2 odstotka več in v februarju 3,7 odstotkov več električne energije glede na prejšnja leta. V marcu je sledil štiriodstotni padec in v aprilu padec za skoraj 12 odstotkov. V maju se že kaže ponovna rast, vendar se po prepričanju mag. Andreja Ribiča do konca leta ne bomo vrnili na raven izpred leta dni. Upa pa, da kriza ne bo imela tako hudih posledic, kot jih napovedujejo strokovnjaki.