Gradnja tega kompleksnega in zahtevnega projekta se bo predvidoma začela leta 2020, aktivnosti na investiciji pa potekajo po terminskem načrtu. V začetku aprila 2019 so z izbranim dobaviteljem podpisali pogodbo o dobavi in postavitvi glavne tehnološke opreme, v začetku avgusta pa nato z bankami še pogodbo o dolgoročnem posojilu, s čimer so zagotovili tudi sredstva za njeno izgradnjo.
Izgradnje plinsko parne enote PPE-TOL bo nadomestila dva od treh premogovnih blokov ter tako omogočila 70-odstotno zmanjšanje
uporabe premoga v enoti TE-TOL. Gre za največjo energetsko-okoljsko
naložbo v Ljubljani, ki predstavlja tudi pomemben korak za državo, saj se bodo z nadomeščanjem premoga z zemeljskim plinom zmanjšale emisije prahu, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in ogljikovega dioksida.
V smeri zmanjševanja emisij snovi v zrak so uspešno zaključili projekt zniževanja emisij dušikovih oksidov s selektivno nekatalitično redukcijo emisij dušikovih oksidov na bloku 3 v enoti TE-TOL. Obratovanje je načrtovano v letu 2020. Za proizvodno enoto TOŠ so pripravili investicijsko dokumentacijo
za zamenjavo obstoječe plinske SPTE z novo. Z njo so se prijavili na razpis
Agencije za energijo za dodelitev obratovalnih podpor za projekte, s katerimi se zagotavlja visoko učinkovita soproizvodnja, ki jo je agencija tudi odobrila. Obstoječa plinska turbina namreč zaradi starosti do te podpore sedaj ni bila upravičena. Z realizacijo tega projekta bodo v Energetiki Ljubljana tako še naprej nadaljevali z visoko učinkovito soproizvodnjo električne in toplotne
energije tudi na tej lokaciji. Naložba bo realizirana predvidoma v tretjem četrtletju leta 2021.
Leto 2019 so v družbi zaznamovale tudi številne gradnje in obnove vročevodnega in plinovodnega omrežja, med drugim: obnova in gradnja na Trubarjevi ulici, obnova na Poljanski cesti, Parmovi, Vodnikovi, Korytkovi, Kersnikovi, Vošnjakovi, Samovi, Vodovodni, Partizanski, Jakčevi, Letališki in Erjavčevi ulici. Zgrajena je bila nova regulacijska postaja na Vrtači, začela pa se je gradnja nadomestne regulacijske postaje ob Jurčkovi cesti. Izvedene so bile novogradnje plinovodnega omrežja na širšem območju Sneberske ceste, na Litijski cesti, Miheličevi ulici in Cesti dveh cesarjev. Izvajale so se tudi aktivnosti, ki so potrebne za postavitev CNG polnilnice ob Letališki cesti in na območju P&R Stanežiče. Odprtje prve polnilnice je načrtovano za letošnje leto in druge v prihodnjem letu. Uporabnikom so sicer celo leto zagotavljali zanesljivo energetsko oskrbo.
Lani največ sredstev namenjenih za investicijo PPE-TOL
V družbi Energetika Ljubljana so v lanskem letu za investicijske naložbe porabili skupaj nekaj več kot 23,9 milijona evrov, od tega je bilo 42,1 odstotka investicijskih vlaganj namenjenih za obnove in nadomestitve ter 57,9 odstotka za razvojne investicije. Največja vrednost realiziranih naložb je odpadlo na investicijo PPE-TOL in sicer nekaj več kot 8,8 milijona evrov, in se v večjem delu financira z dolgoročnim posojilom.
V Energetiki Ljubljana so se v lanskem letu soočili tudi z zahtevno problematiko odvoza in odlaganja pepela in žlindre. Uspeli so poiskati določene kratkoročne rešitve, a ob tem ves čas vlagali precej napora tudi v iskanje bolj dolgoročne oziroma trajnejše rešitve: Prizadevajo so, da ta nenevarni odpadek dobi ustrezno mesto ter, da bi lahko dejansko služil kot gradbeni material. S tem namenom so pristopili k registraciji pepela in žlindre po REACH Uredbi. Cilj registracije je bil, da ta odpadek pridobi status stranskega proizvoda in mu s tem preneha status odpadka. Prizadevanja za dolgoročnejše rešitve se nadaljujejo v letu 2020, in sicer za uporabo stranskega odpadka v gradbeništvu (ceste, zasipavanje).
Veliko naporov so v družbi vložili tudi za uveljavitev spremembe izhodiščnih cen toplote za vročevodni sistem in parovodna sistema TOŠ in TE-TOL. Aktivnosti z agencijo za energijo so potekale celotno lansko leto, k oddanim vlogam pa so tekom leta posredovali še dodatno zahtevano dokumentacijo in pojasnila. Soglasje za spremembo izhodiščnih cen toplote za vse tri sisteme
so od agencije prejeli ob koncu leta, veljati pa so začele
že s 1. januarjem letos. V drugi polovici leta 2019 so pristopili tudi k spremembi Sistemskih obratovalnih navodil za toploto, ki se nanaša na tarifni del, pri čemer so poenotili obračun pare z obračunom vroče vode (ločeni obračun fiksnega in variabilnega dela cene pare). Soglasje agencije za energijo k spremembi so prejeli konec leta 2019, sprememba pa velja od 1. januarja 2020 dalje.
Tako pri nabavnih cenah električne energije kot tudi zemeljskega plina, je bil v letu 2019 opazen trend zniževanja cen na odprtem trgu. Gibanje nabavnih cen emisijskih kuponov se je v letu 2019 začelo in zaključilo na okrog 25 evrov za tono izpustov, med letom pa so se cene precej spreminjale. S prilagoditvijo strukture proizvodnje toplote in električne energije, to je manj proizvodnje iz premogovnih blokov v enoti TE-TOL in več iz
soproizvodnje v enoti TOŠ, ter z nakupom cenovno ugodnejše električne energije na trgu so zagotovili nižje skupne stroške goriva in nakupa omenjenih kuponov na nivoju družbe.
Energetika Ljubljana je leto 2019 zaključila s pozitivnim čistim poslovnim izidom v višini 216.585 evrov, kar je v okviru načrtovanega rezultata (206.251 evrov). Celotni prihodki so znašali nekaj manj 146,5 milijona evrov in celotni odhodki skoraj 146, 3 milijona evrov. Rezultat iz poslovanja je pozitiven in znaša skoraj 566 tisoč evrov, kar je nekaj več od načrtovanega in glede na preteklo leto. V primerjavi z načrtom in letom 2018 so v letu 2019 realizirali boljši rezultat na tržnih dejavnostih proizvodnja električne energije in dobava plina, kar je doprineslo k pozitivnemu končnemu rezultatu družbe. Poslovanje družbe je bilo uspešno tudi na ostalih področjih, ki so vezani na zadovoljstvo uporabnikov, na presoje akreditacij laboratorijev in sistemov vodenja kakovosti ter inšpekcijskih pregledov.