Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je predstavil rebalans proračuna za področje ministrstva za letošnje leto.
Po ministrovih besedah je rebalans proračuna za letošnje leto izjemno varčevalno naravnan, hkrati pa zelo racionalen, saj so v zadnjih dveh mesecih temeljito pregledali vse postavke, jih dodobra oklestili in tako spravili v realne okvire. Porabo so oklestili na najnižji možen nivo, ki še zagotavlja normalno delovanje ministrstva. Ocenjujejo, da bodo z vsemi varčevalnimi ukrepi uspeli v letošnjem letu zasledovati splošne cilje. Če so hoteli proračun iz visokih in dokaj nerealnih številk spraviti v realne okvire in se gibati v skladu s splošnimi usmeritvami, so bili prisiljeni opraviti tudi nekaj sprememb na področju področne zakonodaje. Ob tej priložnosti je minister predstavil tudi najpomembnejše projekte in načrte v tem obdobju ter spregovoril o aktualnih zadevah z delovnega področja ministrstva.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo imelo za izvedbo ključnih aktivnosti letos na voljo 509 milijonov evrov. Medtem, ko se obseg integralnih sredstev v primerjavi z lanskoletno realizacijo zmanjšuje kar za 94,1 milijona evrov, se evropska sredstva zaradi pospešenih aktivnosti in tudi zaradi slabega črpanja v preteklih letih, povečujejo za 52,7 odstotka. Tako bo v letošnjem letu na voljo 98,7 milijona evrov evropskih sredstev. V kolikor bodo pri posameznih programih in projektih uspešnejši, v okviru proračuna obstaja tako imenovana varnostna rezerva na Ministrstvu za finance, kjer so jim na voljo dodatna sredstva v višini sto milijonov evrov.
Za energetiko bo mogoče pridobiti še dodatna sredstva
Glavnina proračuna ministrstva je namenjena področju prometa (400 milijonov evrov), kamor se vključujejo tudi aktivnosti za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Sledijo področje energetike (64,3 milijona evrov) in prostorska politika (32, 9 milijona evrov), kamor sodi tudi kvalitetna priprava državnih prostorskih aktov, ter projekti s področja širokopasovnih povezav (okoli 12 milijonov evrov).
Na področju energetike, ki ji v letošnjem letu z rebalansom namenjajo več sredstev kot lani, sicer izključno zaradi evropskih projektov oziroma zaradi pospešenega črpanja evropskih sredstev in ustreznega izkoristka v okviru evropske finančne perspektive 2007 – 2013 do 31. decembra 2013 oziroma izvedbeno do 31. decembra 2015. V prvi vrsti se sredstva zagotavljajo za že realizirane in prevzete obveznosti. S sredstvi, ki so jim na voljo za energetiko, bodo izvajali predvsem aktivnosti v zvezi s proizvodnjo električne energije ter spodbujanjem učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Gre za ukrepe trajnostne rabe energije, ki prinašajo ekonomske, strateške in okoljske koristi ter razvojne priložnosti na področju zelenih tehnologij, ki so pomembne tudi za nov zagon in kakovostno rast gospodarstva v prihodnosti. Tem sredstvom nameravajo v prihodnjih dveh letih dodati še približno 50 milijonov evrov evropskih sredstev iz naslova neustrezno pripravljenih projektov iz drugih področij izključno zato, da v tej finančni perspektivi sredstev, ki so jim na voljo, ne bi izgubili. Sredstva bodo porabili za investicije v energetsko učinkovitost in sanacijo javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti.
Kot je poudaril minister Zvone Černač, je proračun ministrstva na eni strani izjemno restriktiven pri omejevanju materialnih stroškov porabe in na drugi strani odprt na področju, ki zagotavlja pospešeno izvajanje investicij. Se pa tu srečujejo z zelo veliko težavo, in sicer, da na posameznih področjih projekti niso pripravljeni do te mere, da bi lahko omogočili optimalno črpanje sredstev iz evropskega kohezijskega programa v tej finančni perspektivi.
Na ministrstvu so si zastavili jasne cilje in pred njimi je veliko dela. Na področju energetske in prometne infrastrukture bodo tako v letošnjem letu pripravili nekakšen nacionalni strateški program, iz katerega bo jasno razvidno, kako se bodo izvajale aktivnosti v obdobju do leta 2020, do leta 2030 in do leta 2050. Po mnenju ministra je prav, da takšne stvari obravnava in potrdi tudi državni zbor ter, da na podlagi tega dokumenta delujejo vsi prihodnji ministri na tem področju. S tem se bodo v prihodnje namreč izognili položaju, v katerem se ministrstvo nahaja danes.
Glede projekta TEŠ 6 je minister povedal, da se je nova vlada znašla v neprijetnem položaju, ko se je bilo treba odločati ne o projektu in o tem, kako ga zaključiti, ker ga ustaviti glede na vložena sredstva ni več mogoče, ampak o tem, ali bo ta projekt cenejši ali bo še dražji. Državni zbor se bo v prihodnjem mesecu tako odločal predvsem o tem, ali se bo ta projekt zaključil z manjšimi ali višjimi stroški in o ničemer drugem, je poudaril minister. Skupaj z vlado pa pričakujejo, da bo, preden bo o zakonu dokončno odločeno v državnem zboru, podpisana tudi pogodba, s katero se bosta TEŠ in HSE zavezala k izpolnjevanju ciljev, ki jih je vlada ob tem, ko je dala mnenje k poroštvu, tudi zahtevala.
Kot je še povedal Zvone Černač, je čas velikih projektov (tudi TEŠ 6),od katerih bi imeli vsi koristi, minil. Prihodnost vidi v številnih manjših projektih. Ob tej priložnosti je izpostavil je še en pomemben vidik projektov, in sicer prostorsko politiko. Ta ni odvisna samo od tega ministrstva, ampak v veliki meri od ministrstva za kmetijstvo in okolje, saj je večina aktivnosti upočasnjena zaradi prepočasnega odziva v zvezi z okoljskimi presojami. Zato prihodnost projektov vidi v sprostitvi administrativno birokratskega mehanizma, v omogočanju dostopa do finančnih virov za dobre ideje in že pripravljene projekte ter v tem, da država tem projektom nudi ustrezno podporo z mehanizmi, ki jih ima na voljo. (pb)