Znani rezultati raziskave REUS JSS o energijski učinkovitosti v stavbah javnega sektorja.
Raziskava REUS, ki sicer preverja učinkovito rabo energije v gospodinjstvih, je bila konec leta 2013 prvič izvedena tudi na vzorcu stavb javnega in storitvenega sektorja, pri čemer je bilo vanjo vključenih 744 stavb. Raziskovalci so pri tem ugotavljali usposobljenost in osveščenost zaposlenih glede energijske učinkovitosti, učinkovitost rabe energije v stavbah javnega sektorja in stanje ključnih elementov stavb, kot so ovoj, ogrevanje in prezračevanje. Rezultati raziskave so še posebej pomembni v luči doseganja ciljev evropske direktive o energijski učinkovitosti, ki med drugim zahteva, da stavbe »javnih organov« postanejo zgled in državam nalaga obvezno energijsko obnovo vsaj treh odstotkov javnih stavb na leto.
Čaka nas še obilica dela
Sodeč po ugotovitvah raziskave REUS JSS 2013 smo pri uvajanju ukrepov za povečanje energijske učinkovitosti stavb še bolj na začetku, čeprav je bil s strani vprašanih izražen velik interes za zmanjšanje stroškov in rabe energije. Analiza je sicer med drugim pokazala, da kar 45 odstotkov javnih stavb sodi po debelini izolacije med energijsko neučinkovite. Izjemno slabo je tudi stanje oken, saj imajo stavbe v povprečju okna stara 40 let. Nič drugače ni na področju sistema ogrevanja, saj ima učinkovit sistem ogrevanja le 27 odstotkov stavb, energetsko učinkovitih pa je zgolj 17 odstotkov kurilnih naprav.
V 78 odstotkih stavb je neučinkovita tudi priprava tople vode, precej potencialov za povečanje energijske učinkovitosti pa je tudi na področju posodobitve razsvetljave ter tudi uporabe informacijske tehnologije, kjer bi bilo mogoče precej privarčevati tudi že s spremembo obnašanja zaposlenih in njihovih navad.
K večjim energijskim prihrankom pa bi verjetno lahko več prispevali tudi z profesionalizacijo funkcij oziroma uvedbo energetskih menadžerjev, saj je bilo z analizo ugotovljeno, da ima le 18 odstotkov javnih stav zaposleno osebo, ki je odgovorna za področje energije in njenega upravljanja in le 6 odstotkov javnih stavb uvedeno ustrezno energijsko knjigovodstvo. Raziskovalci ob tem poudarjajo, da je ustrezno upravljanje z energijo v sami stavbi ključnega pomena pri prizadevanjih za zmanjšanje rabe energije in z njo povezanih stroškov, pri čemer je v večini primerov že z doseženimi prihranki zaradi večje učinkovitosti upravljanja z energijo, ki se ocenjujejo na 5 do 15 odstotkov, mogoče upravičiti stroške dodatne zaposlitve.
Po mnenju raziskovalcev je za znižanje stroškov veliko mogoče storiti tudi z boljšim informiranjem in ukrepi za spremembo obnašanja zaposlenih v javnih stavbah, saj je analiza pokazala, da kar polovica uporabnikov javnih stavb ni ustrezno informirana glede ravnanja z energijo, samo 16 odstotkov stavb pa ima izdelana navodila, kako naj uporabniki ravnajo pri vsakodnevni uporabi naprav in prostorov. Več podrobnosti o rezultatih raziskave si lahko preberete na www.informa-echo.si (bj)