To je namreč prvo leto, kar so »normalno poslovali«, je povedal direktor Bogdan Barbič. S tem je gotovo mislil tudi na poslovne prostore, saj so prvo leto vsi združeni delovali na novi lokaciji v Brežicah. HE Boštanj in Blanca obratujeta brez težav, tudi z gradnjo HE Krško so zadovoljni, načrtov je nič koliko, torej ni razlogov za nezadovoljstvo.
Kakšno je bilo leto 2011 za HESS?
Leto 2011 je bilo prvo leto, ko smo v celoti poslovali z vsemi zaposlenimi na eni lokaciji. Lahko rečem, da je bilo to prvo leto »normalnega poslovanja«. Začeli smo delovati na lokaciji v Brežicah in vzpostavili stanje, kakršno bomo nadgrajevali tudi v naslednjih letih. S tega stališča je bilo to za nas dokaj prelomno leto. Z rezultati smo zadovoljni, ker se je poslovanje stabiliziralo, komunikacije tečejo normalno, tudi gradnja teče tako, kot bi si samo želeli. Torej na splošno gledano, je bilo leto 2011 dobro in si samo želimo, da bi se nadaljevalo s takšnim tempom tudi naprej. Oktobra je prišlo do ključnega dogodka, do spremembe zakona o koncesiji na spodnji Savi, ki je natančneje opredelil financiranje gradnje bazenov HE Brežice in HE Mokrice iz podnebnega sklada, koncesionarju pa na drugi strani naložil dodatne obveznosti, vezane na vzdrževanje akumulacijskih bazenov.
Kakšni so letošnji rezultati HE Boštanj in HE Blanca? Se pozna sušna sezona?
To je šibka točka hidro proizvodnje, da smo izjemno odvisni od padavin. Letošnje leto je bilo v tem pogledu izjemno slabo, tako da smo s proizvodnjo krepko pod predvideno oz. normalno načrtovano. V tem trenutku je proizvodnja za 50 odstotkov nižja, kot je bila v lanskem letu, ki je bilo res rekordno vodnato. Letošnje je žal rekordno sušno, a žal na to ne moremo vplivati.
HE Boštanj in HE Blanca sicer redno obratujeta.
Kakšne so izkušnje z delovanjem? Kako poteka delo na infrastrukturnih objektih?
Letos smo končno rešili problem okvarjenih generatorjev v HE Boštanj. Trajalo je polnih pet let, da so se napake večinoma odpravile, tako da je zdaj elektrarna v polni pripravljenosti in obratovanju. Počasi se končuje tudi urejanje okolice HE Blance.
Jesensko vreme je bilo za gradnjo HE Krško ugodno. Kako je s težavami, ki ste jih imeli z gradbinci?
HE Krško je trenutno za nas najpomembnejši gradbeni objekt. Po začetnih težavah pri gradnji akumulacijskega bazena dela potekajo zelo intenzivno in smo s potekom zelo zadovoljni. Vremenske razmere so bile za gradnjo izjemno ugodne. Upamo, da bodo dela dokončana do sredine 2012. Na gradnjo jezovne zgradbe je vplivalo slabo finančno stanje ključnega izvajalca Primorja. Gradnja je bila občasno upočasnjena, zato smo morali ukrepati. Ker Primorje ni edini izvajalec, smo zahtevali, da drugi partnerji prevzemajo del obveznosti glavnega, ki predvidene dinamike gradnje ni zmogel. Tu je prišlo do zamud, a za zdaj še ne vemo, kakšne bodo posledice. Iz tega naslova so nastali določeni stroški, ker se je podaljšal čas montaže, skladiščenja opreme idr. Pričakujemo, da večji zapleti ne bi smelo več nastajati. Trudimo se, da bi bili kooperanti redno poplačani. Tudi dobavitelj hidromehanske opreme Montavar je v likvidacijskem postopku, tako da je zadnja zapornica ostala v zraku. Za zdaj nam je uspelo, da dela potekajo nemoteno naprej. Upamo, da se bomo izmuznili skozi šivankino uho, preden bi nastale resnejše težave. Kdo bi vedel, da bi lahko prišlo do stečaja ali likvidacije, ko smo sklepali pogodbe leta 2007? V prihodnje bomo zato bolj previdni in bomo predvideli tudi prekinitve pogodb, čeprav vedno obstaja dilema, kaj je bolje, počakati in poskušati končati ali prekiniti in iskati novega dobavitelja.
Od javne razgrnitve HE Brežice je minilo leto, zadnje obravnave so bile oktobra. Kakšne so spremembe DPN?
Priprave na državni prostorski načrt (DPN) so se začele leta 2007 in v bistvu še vedno potekajo. Umeščanje v prostor takega objekta je sicer pričakovano zapleten, vendar se je stvar zamaknila nerazumljivo dolgo. Ključno zamudo je povzročila državna birokracija, ki je leta 2009 preprosto ustavila vse procese in iskala razne zvijače, kako ustaviti projekt prek varovanja okolja. Letos smo le prišli do končnega rezultata, med tem časom pa je bilo izdelanih množica študij in analiz, kar se sicer normalno izvaja šele v naslednjih fazah. Trenutno imamo zamudo eno leto. Zdaj ne vidimo več večjih tehničnih zadržkov, da ne bi začeli leta 2012 graditi. Vložili smo veliko truda in denarja, so pa tehnične rešitve zdaj zelo dodelane, ne le na jezovni zgradbi, pač pa tudi na akumulacijskem bazenu, ki je najbolj sporen objekt glede umeščanja v prostor. Posebno pozornost smo namenili vplivu na JEK.
Kaj pa čezmejni vplivi?
Obstajajo. Predvsem na področju morfologije – prenosa sedimentov. Vsaka pregrada na Savi povzroči spremembe glede prenosa materiala. Hrvaška je na to opozorila in želela imeti vpogled v dokumentacijo. Ta komunikacija je potekala prek MOP.
Posavski odbor za gradnjo verige HE na spodnji Savi je jeseni poslal vladi pisno obvestilo o zamudah in zastojih pri pripravi DPN za HE Mokrice. Ste obveščeni o morebitnem odzivu?
Pri HE Mokrice imamo tri probleme, dva sta rešljiva znotraj Slovenije. Prvi je poglabljanje struge reke Save od sotočja Krke in Save do Term Čatež, drugi je ureditev reke Krke od izliva do Krške vasi. Tretji je področje od HE Mokrice do konca hrvaške meje. V tem segmentu poteka državna meja na polovici reke Save v dolžini treh kilometrov, zato predvideno poglabljanje brez soglasja sosednje republike ni mogoče. Pripravljen je bil predlog meddržavnega sporazuma, vendar do podpisa ali vsaj usklajevanja ni prišlo, kar bosta vsekakor morali prioritetno reševati novi vladi obeh držav v naslednjem letu. Za ostala dva problema imamo rešitve. Na območju Krke predvidevamo tehnične rešitve, ki bodo hkrati omogočile protipoplavno zaščito dveh vasi ob Krki in ohranitev drstišč rib, ki bi bila potopljena s predvideno akumulacijo. Kar se tiče poglabljanja Save, najnovejše ocene vpliva na okolje kažejo, da so omilitveni ukrepi mogoči, pomembno je tudi to, da smo s študijami dokazali, da ogrožene vrste rib ne živijo samo v spodnji Savi, temveč v večjem številu tudi po drugih rekah v Sloveniji.
Koliko investicijskih sredstev ste vložili leta 2011 in koliko jih nameravate leta 2012?
V zgraditvijo HE Krško in dokumentacijo HE Brežice ter HE Mokrice smo investirali okrog 25 milijonov evrov. To je nekaj manj kot prejšnja leta, predvsem zaradi zamika zadnjih dveh elektrarn. Realizacija predvidenih investicij je več kakor 80 odstotkov. V letu 2012 bo investicij še manj, gre pa predvsem za zaključevanje HE Krško, kjer je po ocenah potrebnih okrog 7 do 8 milijonov evrov. Projekcije kažejo, da bo investicija nižja od 102 milijonov evrov, kar je bilo predvideno po investicijskem programu. Nadaljevali bomo še s pripravami na gradnjo HE Brežice, to je presojo vplivov na okolje, investicijski program bo izdelan, izvedeno bo tudi nekaj razpisov za ključno opremo ter pripravljalna dela, tako da bomo konec naslednjega leta lahko začeli fizično z izgradnjo, če ne bo nepredvidenih zapletov. Za HE Mokrice pa načrtujemo sprejem državnega prostorskega načrta na vladi RS. Skupno načrtujemo v naslednjem letu vložiti okrog 15 milijonov evrov v investicijo.
Kmalu bo mimo leto dni, kar ste se preselili v novo stavbo. So delovne razmere zdaj boljše?
Zdaj je precej lažje delati kot prej, ko smo sedeli na več lokacijah in se o delu dogovarjali ter usklajevali predvsem po telefonu in internetu, tako da so zdaj tudi delovni učinki večji. Vsa ekipa na enem mestu je velika prednost, delo je mnogo bolj racionalno organizirano, tudi komunikacija je boljša. Letos smo se odločili za nakup stavbe, ki smo jo prvotno imeli le v najemu, saj se je pokazala ugodna priložnost. V letu 2012 se bomo z novim zaposlovanjem razširili znotraj stavbe, predvideno je, da se bo na lokacijo preselila poslovna enota HSE Invest, s katero sodelujemo in je naš inženir na področju gradnje.
Ste se letos kaj kadrovsko okrepili?
Še vedno nas je 26, obremenitev pa je zelo intenzivna. Postopoma se moramo pripravljati na prevzem obratovanja HE Krško, zato imamo v načrtu zaposlitev štirih novih delavcev. Tretja elektrarna pomeni povečanje sedanjih proizvodnih zmogljivosti kar za 50 odstotkov, tako da so okrepitve nujne. Novo zaposleni se bodo postopoma pripravili na prevzem obratovanja HE Krško. Čeprav je obratovanje prvih dveh avtomatizirano, je na zadnji elektrarni pred NEK vedno ekipa ljudi.
Kakšno mnenje imate o projektu na srednji Savi?
Projekt je vsekakor nujen, saj bi vsako leto lahko proizvedli za vsaj za 60 milijonov evrov konkurenčne električne energije. Smiselna je tudi ustanovitev nove družbe za gradnjo, saj imajo ljudje glede na velike posege v okolje pomisleke in morajo pridobiti zaupanje do investitorjev, kar je najlažje, če gre za lokalno osebje, ki jim ljudje zaupajo. Podobni so bili začetki tudi na spodnji Savi, zato je prav, da lokalna ekipa iz Zasavja prevzame vodenje tega projekta, z naše strani pa bodo imeli polno pomoč.
Kako to, da je letos prišlo do sprememb zakonodaje financiranja infrastrukturnih objektov?
V preteklosti je bilo precej pripomb o tem, da se vodna infrastruktura in deloma akumulacijski bazen financirata iz vodnega sklada. To so bili ključni razlogi za nov zakon o koncesiji na spodnji Savi, ki predvideva financiranje akumulacijskih bazenov, ki so nedeljiva vodna energetska infrastruktura - iz podnebnega sklada. Ta se bo začel polniti leta 2012, polnila ga bo energetika, predvsem termo objekti, ki bodo morali kupovati CO2 kvote. Zdi se nam racionalno, da se del teh sredstev vrne v infrastrukturo energetike za OVE in omogoča bolj racionalno gradnjo elektrarn, vodni sklad pa naj ostane izključno za financiranje protipoplavne zaščite in drugih vodnih ureditev.
Vladimir Habjan