S podvojitvijo proračuna na tri milijarde evrov zaradi večjih prihodkov od dražb pravic v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami bo ta razpis za leto 2022 za obsežne projekte spodbudil uvajanje industrijskih rešitev za razogljičenje Evrope.
Z razpisom se bodo financirali projekti v okviru splošnega razogljičenja, za kar je namenjena milijarda evrov. To področje zajema inovativne projekte na področjih energije iz OVE, energijsko intenzivnih panog, shranjevanja energije ter zajemanja, uporabe in shranjevanja CO2 kot tudi proizvodov, ki nadomeščajo ogljično intenzivne proizvode (zlasti nizkoogljična goriva za promet, tudi za pomorstvo in letalstvo).
Sredstva v višini milijarde evrov so namenjena tudi inovativni elektrifikaciji v industriji in vodiku. To so inovativni projekti na področjih metod elektrifikacije za nadomestitev uporabe fosilnih goriv v industriji ter proizvodnje obnovljivega vodika in uporabe vodika v industriji.
Evropska komisija bo z 0,7 milijarde evrov financirala inovativne projekte na področjih proizvodnje sestavnih delov ter končne opreme za elektrolizatorje in gorivne celice, energijo iz OVE, shranjevanje energije in toplotne črpalke.
Poleg tega pa je 0,3 milijarde evrov namenjene pilotnim projektom srednje velikosti, ki zajemajo zelo inovativne projekte na področjih disruptivnih in prelomnih tehnologij za temeljito razogljičenje v vseh upravičenih sektorjih sklada. V okviru projekta bi bilo treba inovacije dokazati v operativnem okolju, ne pričakuje pa se obsežna predstavitev ali komercialna proizvodnja.
Projekte bodo ocenili neodvisni ocenjevalci glede na njihovo raven inovativnosti, potencial za preprečevanje emisij toplogrednih plinov, operativno, finančno in tehnično zrelost, potencial za širitev in stroškovno učinkovitost. Na razpisu, ki je odprt do 16. marca prihodnje leto, pa lahko sodelujejo države članice EU, Islandija in Norveška.
Obetavni projekti, ki še niso dovolj dodelani za dodelitev sredstev, se bodo lahko potegovali za razvojno pomoč EIB.
Projekte je mogoče prijaviti prek portala EU za financiranje in razpise, kjer je na voljo več podrobnosti o celotnem postopku. Predlagatelji bodo o rezultatih ocenjevanja obveščeni v drugem četrtletju leta 2023. Dodelitev nepovratnih sredstev in podpis projektov pa bosta potekala v zadnjem četrtletju leta 2023. Konec novembra, to je 29. oziroma 30. novembra bosta organizirana spletni seminar o izkušnjah, pridobljenih s prejšnjim razpisom, in informativni dan, na katerih bodo imeli morebitni predlagatelji možnost pridobiti informacije in postavljati vprašanja o novem razpisu.
Sklad za inovacije je sicer eden od največjih svetovnih programov financiranja za predstavitev inovativnih nizkoogljičnih tehnologij in njihovo komercializacijo. S finančnimi sredstvi, pridobljenimi s prihodki od dražb pravic v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, sta bila v okviru sklada izvedena že dva razpisa za obsežne projekte. Na prvem je bilo sedmim projektom dodeljenih 1,1 milijarde evrov, na drugem pa 17 projektom 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Trenutno se prihodki sklada do leta 2030 ocenjujejo na okoli 38 milijard evrov. Njegov namen je ustvariti prave finančne spodbude za podjetja in javne organe, da bi že zdaj vlagali v naslednjo generacijo nizkoogljičnih tehnologij, podjetjem v EU pa zagotoviti prednost prvega na trgu, da bi postala vodilna tehnološka podjetja v svetu. V svežnju Pripravljeni na 55, o katerem se sozakonodajalca trenutno pogajata, je predlagano znatno povečanje sklada, kar bi omogočilo še večje naložbe v prelomne zelene tehnologije.
Sklad za inovacije izvaja Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA), medtem ko EIB zagotavlja pomoč pri razvoju projektov, namenjeno obetavnim projektom, ki še niso dovolj dodelani.