Evropska komisija je objavila oceno osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov članic EU za izpolnitev ciljev energetske unije.
Evropska komisija je v oceni osnutkov načrtov držav članic za uresničitev ciljev energetske unije EU, zlasti dogovorjenih ciljev EU v okviru energetskih in podnebnih ukrepov za leto 2030, ugotovila, da nacionalni načrti že predstavljajo precejšnja prizadevanja. Ob tem pa je izpostavila več področij, na katerih so možne izboljšave. Zlasti glede ciljno usmerjenih in individualiziranih politik, ki bi zagotovile, da bo EU izpolnila cilje, zastavljene za leto 2030, in dolgoročno ostala na poti k doseganju podnebne nevtralnosti.
EU je namreč odločena izpolniti svoje zaveze glede zmanjšanja emisij ter zagotavljanja zanesljive, cenovno dostopne in trajnostne energije za svoje državljane. Ustvarila je edinstven sistem upravljanja na področju energetskih in podnebnih ukrepov, pri katerem EU in njene države članice skupaj načrtujejo in uresničujejo cilje za leto 2030 ter socialno pravičen in stroškovno učinkovit prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050.
Evropska komisija je v svoji analizi načrtov proučila njihov skupni prispevek k izpolnjevanju ciljev energetske unije in ciljev EU za leto 2030. Kot ugotavlja, osnutki nacionalnih načrtov niso dovolj ambiciozni niti glede energije iz obnovljivih virov niti glede prispevkov k energijski učinkovitosti. Pri energiji iz obnovljivih virov bi vrzel lahko znašala 1,6-odstotne točke, pri energijski učinkovitosti pa celo 6,2-odstotne točke (ob upoštevanju porabe primarne energije) ali 6-odstotnih točk (ob upoštevanju porabe končne energije).
EU je sicer prvo večje gospodarstvo, ki je vzpostavilo pravno zavezujoč okvir za uresničitev zavez, sprejetih v okviru Pariškega podnebnega sporazuma, in tokrat so države članice prvič pripravile osnutke celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov. Ker pa po sedanjih načrtih ne bi dosegli niti ciljev na področju energije iz obnovljivih virov niti potrebnih prispevkov k energijski učinkovitosti, bo treba za izpolnitev splošnih podnebnih in energetskih ciljev EU skupno okrepiti ambicije, je še pozvala Evropska komisija.
Podpredsednik Evropske komisije in komisar za energetsko unijo Maroš Šefčovič je dejal, da ti prvi nacionalni energetski in podnebni načrti energetsko unijo prinašajo na nacionalno raven. V njih države članice, tako kot EU, celovito predstavljajo politike za naslednje desetletje za prehod na energetskem področju in področju podnebnih ukrepov. Države članice so pripravile kvalitetne osnutke v razmeroma kratkem času, vendar noben osnutek ni popoln. Končni načrti naj bi bili pripravljeni do konca leta, priporočila komisije pa kažejo, kje so potrebna dodatna prizadevanja: potrebni so, na primer večje ambicije, več podrobnosti o politikah, bolje opredeljene potrebe po naložbah in več dela na področju socialne pravičnosti, je poudaril Maroš Šefčovič. Jasnost in predvidljivost sta resnični konkurenčni prednosti evropske energetske in podnebne politike. Zato kar najbolje izkoristimo to priložnost in nacionalnim načrtom dajmo močan zadnji zagon, je še poudaril.
Evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete je pojasnil, da so novembra lani predlagali, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna, pokazali nadaljnjo pot in prevzeli vodstvo, čemur sledi in si za dosego tega cilja prizadeva vse več držav članic. Ocena osnutkov nacionalnih načrtov držav članic kaže njihova dosedanja znatna prizadevanja. Vendar morajo biti končni načrti še ambicioznejši, da bi postavili EU na pravo pot v boju proti podnebnim spremembam in k modernizaciji našega gospodarstva. Zato je Svet EU pozval, naj začne razpravo o glavnih prednostnih nalogah, ki jih je opredelila Evropska komisija, in pomaga zagotoviti, da bodo končni načrti vsebovali ustrezno raven ambicij.
Države članice imajo sedaj pol leta časa, da zvišajo raven svojih ambicij. Cilj priporočil in podrobnih ocen Evropske komisije je državam članicam pomagati pri dokončanju njihovih načrtov do konca leta 2019 in pri učinkovitem izvajanju teh načrtov v prihodnjih letih. Nacionalni načrti bi morali zagotoviti jasnost in predvidljivost za podjetja in finančni sektor, da bi spodbudili potrebne zasebne naložbe. Načrti bodo državam članicam tudi olajšali načrtovanje financiranja iz naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.
V skladu z zakonodajo EU o energetski uniji morajo države članice ustrezno upoštevati priporočila Evropske komisije ali objaviti obrazložitev za njihovo neupoštevanje. Poleg tega morajo države članice vključiti javnost v pripravo končnih načrtov do konca letošnjega leta.
Ta priporočila in sporočilo Evropske komisije so del izmenjave med komisijo in državami članicami, ki bo zagotovila, da bodo končne različice nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov do roka dovolj podrobne, trdne in ambiciozne.
Evropska komisija je tudi pripravljena podpreti države članice pri njihovih prizadevanjih za dokončanje nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov do konca leta 2019 in dosedanje sodelovanje še nadgraditi.