S spodbujevalnimi mehanizmi pri podporni shemi in z ugodnimi cenovnimi gibanji za naložbe, je prišlo do povečanega investiranja v OVE.
Kot je pojasnil Drago Papler, mag. gosp. inž., iz Gorenjskih elektrarn, je bilo v letu 2012 po podatkih registra deklaracij proizvodnih virov zgrajeno 1.538 novih sončnih elektrarn s skupno močjo 132,41 MW. Ekonomija obsega izjemnega povečanja rasti sončnih elektrarn ima za posledico pomanjkanje sredstev in odločitev za povečanje prispevka za obnovljive vire energije (OVE), ki ga plačujejo vsi odjemalci električne energije.
»Politika odkupnih cen in obratovalnih podpor za obnovljive vire energije se je spreminjala glede na velikostne razrede in vrsto virov. Od leta 2008 je bila politika spodbud usmerjena v bioplin v kmetijstvu in lesno biomaso. S sprejeto novo metodologijo leta 2009 so se popravila razmerja med spodbudami odkupnih cen pri bioplinu na komunalnih deponijah, geotermalni energiji, vetrni energiji, hidroenergiji in lesni biomasi. S statistično analizo smo primerjali proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in sredstva za podpore po posameznih proizvodnih virih,« je glede ekonomije obsega v razvoju OVE med drugim povedal Papler, mag. gosp. inž.
Največji delež OVE so leta 2012 predstavljali proizvodni viri soproizvodnje z visokim izkoristkom na fosilna goriva z 30,21 odstotka, ki so bila upravičena do 20,30 odstotka deleža skupnih podpor. Bioplinarne so proizvedle 19,18 odstotka elektrike, za kar je bilo namenjeno 18,94 odstotka sredstev, sončne elektrarne so proizvedle 18,58 odstotka elektrike, za katero je bilo plačano 42,65 odstotka vseh sredstev. Hidroelektrarne so proizvedle 15,44 odstotka elektrike, za katero so bile upravičene do 6,50 odstotka deleža skupnih podpor. Vse proizvodne naprave na lesno biomaso (elektrarne, sosežig in soproizvodnja) so proizvedle 12,41 odstotka elektrike, za kar je bilo izplačano 9,71 odstotka sredstev iz podpor.
Proizvodnja električne energije za obnovljive vire energije se je v obdobju 2004-2012 povečala za 8,14 odstotka (v obdobju 2004-2011 za 56,59 odstotka), izplačana sredstva za podpore so se povečala za 237,84 odstotka (v obdobju 2004-2011 za 162,68 odstotka).
»Z vidika energetsko okoljskih perspektiv in zaveze EU za dosego 20 odstotkov oz. 25-odstotnega deleža OVE v končni rabi energije do leta 2020 bo treba ustvariti pogoje za bolj intenzivno izgradnjo OVE za izkoriščanje hidroenergetskega in vetrnega potenciala in spodbud za izrabo potenciala lesne biomase. Vsekakor bo potrebno preurediti sistem podpor in realno prerazporediti sredstva,« je še poudaril Papler, mag. gosp. inž. (mj)