V Ljubljani je danes potekala druga konferenca Tehnološke platforme za pametna omrežja, katere osrednja pozornost je bila namenjena iskanju odgovorov na vprašanje, kako do prvega pravega demonstracijskega projekta na tem področju. Udeleženci okrogle mize so poudarili, da imamo znanja doma veliko, dobro je razvita tudi potrebna industrija, več težav pa je z zbiranjem potrebnih zagonskih sredstev za izvedbo demonstracijskega oziroma pilotnega projekta, na katerega rezultatih bi potem lahko zagotovil hitrejši preboj domače industrije. Ne glede na to, pa so razpravo sklenili optimistično, s ciljem, da v prihodnjih nekaj mesecih natančneje opredelijo lokacijo in vsebino prvega celovitejšega projekta s področja pametnih omrežij, v katerega bi povezali vse zainteresirane.
Z investicijo v sodobna omrežja bi tudi prihranili
Dr. Igor Papič iz Fakultete za elektrotehniko je uvodoma izpostavil nekaj ključnih ugotovitev študije o uvedbi pametnih omrežij v Sloveniji, pri čemer je poudaril, da bi lahko z ocenjenimi vloženimi 320 milijoni evrov v pametna omrežja do leta 2020 lahko na račun manjših potreb po dodatnih naložbah v distribucijsko omrežje prihranili do pol milijona evrov. Pri tem pa se zastavlja ključno vprašanje, je dejal dr. Papič, kako zagnati demonstracijski projekt na nacionalni ravni, saj brez njega industrijski preboj ne bo mogoč. Zanimivi so bili tudi poudarki mag. Krešimirja Bakiča, ki je dejal, da je na svetovni ravni na tem področju že opaziti velik prodor Kitajske, Japonske in Južno korejske industrije ter dodal, da se na vseh pomembnih svetovnih srečanjih že govori o tretji industrijski revoluciji. Po njegovem mnenju so koristi uvedbe pametnih omrežij večplastne in prinašajo prednosti vsem udeležencem v procesu. Kot primer dobre prakse je navedel odmeven projekt množične uvedbe polnilnih postaj v Estoniji in sklenil, da bi morala tudi Slovenija poiskati nek podoben ambiciozen projekt. Direktor direktorata za energijo Julijan Fortunat pa je uvodoma izpostavil, da gre za področje, ki je pomembno tudi za razvoj drugih industrijskih panog in preboj iz sedanje gospodarske krize ter opozoril na pomanjkanje nekega povezovalnega organa, ki bi združil vse, ki že delajo na tem področju. Sodeč po nekaterih konkretnih primerih uvedbe pametnih omrežij so zdaj obrisi prihodnjega razvoja na tem področju že precej bolj jasni, kot so bili še pred časom, je dejal Julijan Fortunat. Pokritost z naprednimi merilnimi števci je pri gospodinjskih odjemalcih 20-odstotna, vpeta pa je tudi že vsa industrija, kar po njegovih besedah daje dobro osnovo za nadgradnjo oziroma izvedbo nekih konkretnih pilotskih projektov, ki bi lahko bili priložnost za nadaljnji razvoj.
Ključen problem je financiranje
V nadaljevanju se je rdeča nit razprav vrtela o možnih virih financiranja tovrstnih projektov, pri čemer so bile podane ocene, da bi za nek večji celovit projekt potrebovali okoli 40 milijonov evrov. Kot je bilo rečeno, teh sredstev verjetno ne bo mogoče zagotoviti v enem kosu, ampak bo treba ubrati politiko majhnih korakov, pri čemer pa naj bi bili precej raznovrstni tudi potencialni viri financiranja. Glede slednjih je bilo omenjeno vse od vložkov industrije, do deleža iz omrežnine, pa tudi kohezijskih sredstev in različnih drugih evropskih virov. Omenjen je bil tudi nedaven podpis sporazuma o sodelovanju z japonsko agencijo za pametna omrežja, ki bi lahko pomagala pri nastopu na tretjih trgih. Končna ugotovitev je bila, da bo treba povezati vse zainteresirane, ob tem pa znova poudarjeno, da imamo doma znanja dovolj in smo tudi dobro seznanjeni s potrebno tehnologijo.
Najprizadevnejšim družbam podeljena posebna priznanja
V okviru konference je potekala tudi razglasitev dobitnikov priznanj natečaja za najboljše projekte pametnih omrežij v Sloveniji v letu 2012, pri čemer je zlato priznanje za sistem ugotavljanja meja obratovanja SUMO romalo v roke družbe Eles. Kot je bilo poudarjeno ob podelitvi gre za enega največjih projektov s področja pametnih omrežij v Sloveniji, razvita rešitev pa ima velike potenciale tudi na globalnem trgu, pri čemer je še posebej razveseljujoče, da sta v projekt v veliki meri vključena tudi slovensko znanje in tehnologija. Srebrni priznanji sta prejeli družbi Elektro Primorska za sistem za zaščito pred nevarnostjo posledic ob pretrganju polizolirnih vodnikov in Elektro Ljubljana za napredno merilno infrastrukturo kot orodja za zmanjšanje izgub v distribucijskem omrežju. Bronasto priznanje pa je odšlo v Elektro Celje, in sicer za uvedbo DMS funkcije Elektra Celje v sklopu projekta RIP09, ki omogoča kakovostnejšo analizo dogajanj v srednje napetostnem omrežju.
Brane Janjić