V Ljubljani sta gradnja novih stavb in ustanavljanje novih podjetij izrazito povečala porabo električne energije, zaradi česar so obstoječi RTP preobremenjeni. Zato je Elektro Ljubljana za nemoteno elektroenergetsko oskrbo uporabnikov začela z gradnjo dodatnih zmogljivosti in obnovo obstoječih dotrajanih objektov. Kot je dejal predsednik uprave Elektra Ljubljana Aleksander Zupančič, je dejstvo, da se potrebe odjemalcev povečujejo, prav tako se na omrežje priključujejo novi odjemalci, novi industrijski obrati, hoteli in podjetja. V Elektru Ljubljana so za potrebe odjema na območju centra Ljubljane, zgradili nov RTP in začeli z obnovo obstoječega ob stari mestni elektrarni. Ker v središču mesta ni bilo prostih zemljišč, so nov RTP zgradili v kletnih prostorih Situle. S priklopom 110 kV napajanja bo s polnim obratovanjem začela še v letošnjem letu. Obnova RTP Center, ki se je začela prejšnji mesec, pa bo predvidoma v celoti zaključena do konca leta 2024. Celotna vrednost investicije, skupaj s priključnim kablovodom, znaša približno 16,2 milijona evrov. Vrednosti investicij so sicer razdeljene na daljše časovno obdobje, saj lahko postopki od začetka pridobivanja dokumentacije do predaje objekta v obratovanje trajajo tudi deset ali več let.
Ljubljana pa dobiva tudi nov RTP Potniški center Ljubljana, ki bo z električno energijo oskrboval več kot deset tisoč uporabnikov distribucijskega sistema, medtem ko jih obstoječ RTP Center oskrbuje že več kot 14 tisoč. Z vključitvijo novega RTP v omrežje bodo zmanjšali konične tokovne izgube v omrežju za tisoč kW na leto. Vrednost te investicije s priključnimi kablovodi znaša 11,6 milijona evrov. Pri vrednotenju izgub s povprečnimi cenami to pomeni letni prihranek v višini 300 tisoč evrov, pri današnjih cenah električne energije pa še veliko več. Izpostaviti velja tudi, da je bil RTP Center zgrajen pred 56. leti in je nefunkcionalen. Gradnja bo potekala vse do avgusta 2023, ko bodo v celoti odstranili star objekt in na istem mestu zgradili novega. V objekt bosta vgrajena energetska transformatorja TR 110/20 kV, moči 40 MVA, 110 kV GIS stikališče z zaščito, SN stikališče s štirimi sektorji in pripadajočo opremo zaščite ter vodenja.
Ker pa odjem ne raste samo v Ljubljani, je Elektro Ljubljana v zadnjem obdobju zgradila več RTP tudi na Dolenjskem, kjer je bilo zanesljivo napajanje novih odjemalcev zelo kritično. Zato so tam omrežje ojačali z dvema RTP. Prva je RTP Dobruška vas, ki je začela obratovati letos in je rešila problem napajanja Šentjerneja ter tamkajšnje industrijske cone, ki leži na meji z občino Škocjan. Pred postavitvijo te postaje se je občina Šentjernej napajala iz Novega mesta. Vrednost te investicije znaša pet milijonov evrov. RTP Ivančna Gorica pa je razbremenila občino Grosuplje, ki je pred tem napajala to območje, vključno z industrijsko cono. V investicijo je Elektro Ljubljana vložila 22 milijonov evrov. Za pokritje rasti odjema v Kamniku je bil obnovljen RTP Kamnik, v katerega je bil vgrajen dodaten transformator moči 31,5 kVA in razširjena RTP Mengeš. Za izgradnjo so porabili 4,8 milijona evrov. Na območju Trbovelj je končana prva faza gradnje nove RTP Vodenska, ki bo skupaj z drugo fazo stala približno 4,7 milijona evrov.
Nove RTP so potrebne tudi zaradi uporabe vse večjega števila električnih porabnikov, ne samo gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike, pač pa tudi toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in električnih polnilnic. RTP skrbi, da distribucijska mreža vzdrži vse odjemalce brez električnih izpadov in uporabniška izkušnja ostane enaka. Domača raba povprečnega gospodinjstva na distribucijskem omrežju namreč stalno narašča. Tako povprečna letna poraba znaša 4400 kWh, kar je za polovico več kot pred 30. leti, poraba električne energije v gospodinjstvih z ogrevanjem s toplotno črpalko pa je v povprečju dvakrat večja. Veliko gospodinjstev ima na strehi tudi sončno elektrarno in uporablja električno vozilo. Problem gospodinjstev s sončno elektrarno za distribucijsko omrežje je, da ti svojo letno porabo sicer pokrijejo s proizvedeno energijo, a hkrati obremenijo omrežje dvakrat bolj kot povprečno gospodinjstvo. Sončne elektrarne proizvajajo električno energijo večinoma samo poleti, medtem ko nimajo hranilnikov energije, ki bi to energijo shranili dneve brez sonca. Toplotno črpalko pa sicer potrebujemo v hladnih mesecih, ko je potreba po energiji večja. Zato potrebujemo toliko več podpornih točk, ki bodo poskrbele, da so vsi odjemalci kljub sončnim elektrarnam preskrbljeni z električno energijo. Z vidika vodenja in varovanja (zaščite) so nove RTP opremljene z najsodobnejšo tehnologijo, ki pomenijo tudi manjše izgube in manj hrupa, še poudarja Aleksander Zupančič. (pb)