Za nove investicije so strateška partnerstva ključna

V zadnjem času se osredotočamo le na zakonodajo, ogrožamo pa energetske investicije oziroma razvoj sodobnih tehnologij, na katerih investicije slonijo, je povedal član uprave Verbunda dr. Gunter Rabensteiner. Tudi Verbund se osredotoča na JV Evropo, veliko priložnosti pa vidijo predvsem na področju hidroenergije. Ob tem je izrazil razočaranje, ker jim v Sloveniji ni uspelo investirati v dodatne hidroelektrarne na Dravi, pa tudi v elektrarno v Talumu.

Med glavne cilje regije je uvrstil harmonizacijo zakonodaje v regiji (tretji energetski paket), kar naj bi se po načrtih zgodilo do leta 2014, a po njegovem mnenju bo to težko uresničiti. Res, da je bilo na tem področju že veliko narejenega, a ne še vse. Pomembni cilji so še liberalizacija, transparentnost in konkurenčnost trga ter dostopne čezmejne zmogljivosti, kjer je bil v zadnjem času narejen velik napredek. Seveda pa ne smemo zanemariti zanesljivosti dobave, niti okoljskega odtisa (cilji 20/20/20).

Srečujemo se s krizo, ki ni majhna, in, ki ima posledice tudi za energetski sektor in za financiranje investicij. Pred Verbudom in regijo je zahtevno leto, saj je treba najti rešitve za vse probleme, ki so se nakopičili: manjše povpraševanje po energentih, omejeni viri financiranja in s tem povezana visoka tveganja, neuravnotežena in neharmonizirana podporna shema za OVE in drugo. V takšnih razmerah kot investitor energetskih naložb zagotovo ni dobro biti ne kupec, še manj pa prodajalec, je sklenil svoja razmišljanja dr. Rabensteiner.  

Da se s krizo ne srečuje le zahod, ampak tudi JV Evropa, se je strinjal predsednik uprave EFT Group Vuk Hamović. To za regijo pomeni manj tujih investicij v energetiko, kar pa ni dobro za tamkajšnja nacionalna gospodarstva, kjer je energetika pomembna gospodarska panoga. Kljub temu priložnosti so in tudi investicije so, probleme pa investitorjem predstavlja napačna energetska politika v državah regije. Razmere v regiji se ne samo poslabšujejo, pač pa zelo poslabšujejo, še pravi Vuk Hamović.

Bogdan Belciu iz PricewaterhouseCoopers Romunija je nanizal nekaj zgovornih 'energetskih' dejstev JV Evrope. JV Evropa porabi šest odstotkov celotne porabe energije EU, proizvede pa 68 odstotkov svoje primarne porabe energije, kar je več kot v EU, kjer ta znaša 49 odstotkov. Torej so države JV Evrope nekoliko bolj samozadostne kot države EU. Seveda ene bolj – Romunija, Bolgarija, Makedonija, Srbija in tudi Slovenija-, druge nekoliko manj. To velja predvsem za premog in električno energijo, ne pa za zemeljski plin in nafto. Med energetskimi viri v večini držav prevladujejo HE in premog. Vse države v regiji pa lahko še ogromno naredijo na področju energetske učinkovitosti in manjše energetske intenzivnosti gospodarstva. Tako nam ne bo treba razmišljati le o investicijah v dodatne proizvodne zmogljivosti, je izpostavil Bogdan Belciu.     

HSE v JV Evropi že prisoten, tja se širi tudi Elektro Ljubljana  

Novi generalni direktor HSE Blaž Košorok je poudaril, da je HSE trenutno zelo obremenjen s projektom TEŠ 6. A, kot je dejal, HSE ni samo TEŠ, ampak mnogo več. Pred HSE je namreč širok investicijski cikel. Gre predvsem za dokončanje projektov vseh večjih proizvodnih virov, s poudarkom na obnovljivih virih (HE na spodnji in srednji Savi). Gospodarsko stanje v Sloveniji ni dobro, kar napeljuje na to, da novih večjih investicij ni za pričakovati. Po drugi strani pa si moramo želeti, da do njih pride. Ker se vsa energetska podjetja v Sloveniji otepajo s pomanjkanjem lastnih sredstev, so strateška partnerstva, tudi s tistimi iz JV Evrope, še kako pomembna, predvsem pa dobrodošla. Dejstvo je, da energetika je in mora biti strateška naložba države, je še izpostavil Blaž Košorok.   

Predsednik uprave Elektro Ljubljana Andrej Ribič je predstavil vizijo podjetja v prihodnje. Elektro Ljubljana želi ohraniti pozicijo prve izbire, zadržati stabilen delež v Sloveniji, ostati stabilen trgovec z električno energijo na trgu JV Evrope, kot naslednji pomemben korak pa v prihodnjem letu načrtuje vstop na trg z zemeljskim plinom v Sloveniji. Želijo tržiti integralne energetske storitve in biti prepoznaven igralec v Evropi. Lani je hčerinsko podjetje Elektro Energija prodalo 6,4 TWh električne energije, letos pa imajo v načrtu prodajo približno 8,2 TWh električne energije. Glavni razlog za to povečanje je povečanje prodaje električne energije na trgu na debelo. Slovenija torej za Elektro Energijo postaja pretesna, zato se širi na tuje trge. Odprli so pisarne v Nemčiji, Avstriji in Italiji, naslednje leto pa se bodo širili še v Srbijo, BiH in na Hrvaško. Njihova nova tržna niša je trg z zemeljskim plinom, kjer vidijo sinergije s trgom elektrike. Sam prednosti Slovenije na trgih JV Evrope vidi v naši geografski legi in skupni preteklosti, slabosti pa v zakonodajnih in političnih tveganjih ter pomanjkanju organiziranega trga. Relativno hiter razvoj veleprodajnega trga in hitra rast tujih udeležencev na njem lahko Elektro Energija dobro izkoristi in postane konkurenčen igralec na trgu. A klub temu, da se podajajo na tuje, morajo zadržati tudi lokalni trg, je ob koncu dejal Andrej Ribič.  

Polona Bahun